Vršilec dolžnosti obrambnega ministra ZDA Christopher Miller je naznanil, da bodo ZDA do konca mandata predsednika Donalda Trumpa zmanjšale število vojakov v Afganistanu in Iraku. Sedanjih 4500 vojakov v Afganistanu bodo zmanjšali na 2500, v Iraku pa s 3000 na 2500. Združene države Amerike so sicer imele na vrhuncu invazije na Afganistan v tej državi več kot sto tisoč vojakov, v Iraku pa še več.
O zmanjšanju števila vojakov v državah, ki so ju ZDA s svojimi vojaškimi intervencijami spremenile v pekel na zemlji, je odhajajoči ameriški predsednik Trump govoril velikokrat, prav tako o popolnem umiku iz teh dveh nikdar končanih vojn, ki Američanom "prinašata zgolj stroške". Napovedano zmanjšanje števila vojakov v Iraku in Afganistanu je kompromis med Trumpovo željo o popolnem umiku in izpolnitvijo predvolilne obljube in mnenjem vojaških poveljnikov ZDA ter kongresnih republikancev, ki so bili proti prenaglemu umiku. Vodja republikancev v senatu Mitch McConnell, ki je sicer najpogosteje podpiral Trumpove še tako bizarne poteze, je tokrat označil odločitev o zmanjšanju števila vojakov za napako in opozoril na katastrofalne posledice morebitnih predsednikov novih sprememb v zunanji in obrambni politiki.
Nobena skrivnost namreč ni, da se številni v obrambnem ministrstvu in generalskem zboru bojijo, da se bo Trump za slovo od Bele hiše, ki naj bi se zgodilo 20. januarja, odločil za omejen napad na Iran.
Mednarodna skupnost na čelu s severnoatlantskim zavezništvom je ob tem zgrožena, ne pa osupla. Afganistan bi ob morebitnem hitrem umiku ameriških in drugih sil lahko znova postal platforma za mednarodne teroriste, je posvaril generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. "Cena za prenagel ali neusklajen odhod bi lahko bila zelo visoka," je opozoril Stoltenberg. Poleg tega, da bi lahko teroristi od tam načrtovali in organizirali napade na druge države, bi lahko skrajna sunitska skupina Islamska država, ki je bila pregnana iz Iraka in Sirije, v Afganistanu vzpostavila kalifat. Pojasnil je še, da je v Afganistanu trenutno več kot 12.000 pripadnikov zveze Nato, od tega več kot polovica ni ameriških. Dodal je, da so sredstva za misijo zavezništva za urjenje in pomoč afganistanskim silam zagotovljena do vključno leta 2024. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP Stoltenbergova svarila odražajo kritiko Trumpove politike, kakršne doslej ni izrekel. Doslej je bil generalni sekretar Nata previdnejši in ni javno nasprotoval stališčem ameriškega predsednika, povezanim z zavezništvom.
Zdaj so vse oči uprte proti Iranu. Trump je namreč prejšnji teden izrazil namero po bombardiranju iranskega jedrskega objekta Natanz. O tem se je posvetoval z najvišjimi predstavniki Pentagona, ki pa so mu napad odsvetovali z utemeljitvijo, da bo vodil v širši spopad na Bližnjem vzhodu.
