Avstrijska Koroška: Zmaga Kukovice in Selanov

Po osmih letih se je občinski svet avstrijske južnokoroške občine Žitara vas končno vdal. Te dni je namreč na predlog socialdemokratskega župana Jakoba Straußa sprejel večinski sklep za postavitev dvojezičnega napisa v kraju Sele/Sielach. Za je glasovalo 15 odbornikov, proti so bili še vedno štirje. Župan je svoj predlog utemeljil s tem, da mora občina ob stoti obletnici koroškega plebiscita dokazati, da je "dejansko prispela v sedanjosti, da gleda naprej in ne nazaj". Poudaril je, da je treba graditi mostove ter postaviti v ospredje tisto, kar združuje, in ne tega, kar razdvaja. Že dan prej so tudi odborniki oziroma občinski svetniki z večino glasov podprli župana občine Šentjakob v Rožu Heinricha Kattniga, tudi socialdemokrata, da bodo vseh njihovih 22 krajev opremili z dvojezičnimi napisi. Teh je sedaj v občini približno deset.

Nepopustljivi upokojeni ravnatelj

Leta 2011, v letu koroškega kompromisa med svobodnjaško deželno vlado in manjšino, ki se je po večini počutila prevarano, saj ji je avstrijsko ustavno sodišče v sodbah namenjalo dosti več dvojezične topografije, Sele niso pristale na seznamu 164 krajev na južnem Koroškem z dvojezičnimi krajevnimi tablami. In to kljub temu, da je streljaj oddaljena Žitara vas, sedež občine, morala sprejeti dvojezični napis. Temu, da Sele niso dobile dvojezičnega napisa, se je odločno - a kmalu je bilo po nemškonacionalnih reakcijah videti, da morda naivno - uprl upokojeni ravnatelj Franc Kukovica. V samoiniciativni akciji se je Kukovica začel zavzemati za postavitev dvojezičnega napisa v svojem domačem kraju. Med drugim je zbral podpise kar dveh tretjin vseh vaščanov za postavitev dvojezičnega toponima in pri tem računal na tako imenovano odprtostno klavzulo v omenjenem kompromisu. Klavzula predvideva, da smejo občine same kraje opremiti dvojezično, če obstaja interes. Sele so imele po zadnjem ljudskem štetju, ki je še ugotavljalo občevalni jezik, 15,5 odstotka slovensko govorečega življa. Po razsodbah ustavnega sodišča bi za dvojezičnost zadostovalo že deset odstotkov, kompromis pa je to letvico postavil na 17,5 odstotka.

Z dialogom nad konfrontacijo

Iz Narodnega sveta koroških Slovencev, od koder so nas obvestili o zmagi Kukovice in Selanov v jubilejnem letu koroškega plebiscita, so še sporočili, da upajo, da bodo temu zgledu sledile še druge vasi in druge občine, kar bi prepričljivo odslikavalo jezikovno in zgodovinsko realnost v južnem avstrijskem Koroškem. Tudi predsednika Zveze slovenskih organizacij Manuel Jug in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk Bernard Sadovnik sta v skupni tiskovni izjavi zapisala, da je z odločitvijo občinskih odborov dokazano, da je "politika dialoga in sodelovanja uspešna za razliko od politike sovraštva in konfrontacije". Ob tem sta poudarila, da sta ponosna, da so odprtostno klavzulo ob pogajanjih o dvojezičnih tablah leta 2011 vnesli prav njuni predstavniki. Po poročanju STA se je odzvala tudi poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer, in izrazila pričakovanje: "Vsaka občina mora zdaj ukrepati, da se končno uresničijo ustavna določila državne pogodbe korak za korakom. Sto let po plebiscitu to narekuje čas. Konec koncev gre tudi za viden znak, da je v naših občinah dvojezičnost samoumevna."
Dvojezično tablo v Selah naj bi odkrili 10. oktobra ob obisku predsednikov Avstrije in Slovenije, Alexandra Van der Bellna in Boruta Pahorja, na avstrijskem Koroškem ob stoti obletnici koroškega plebiscita. Po besedah odbornika Franca Baumgartnerja iz Šentjakoba v Rožu z regionalne liste Gemeinsam/Skupno slovenske stranke Enotna lista pa še ni jasno, kdaj bodo 22 krajev v njihovi občini opremili z dvojezičnimi krajevnimi tablami in kažipoti: "Sedaj si prizadevamo, da bi bili napisi pravilni, v knjižni slovenščini, da bodo tudi slovenske črke enako velike kot nemške. Upam, ker nam malo nagaja tudi epidemija koronavirusa, da bo nekaj teh tabel stalo že letos."