V soboto preminuli zaslužni papež Benedikt XVI., ki je februarja 2013 odstopil s položaja, je svojemu osebnemu tajniku Georgu Gänsweinu namero razkril že septembra 2012. Na položaju ni želel vztrajati do smrti, kot je to storil Janez Pavel II., ki se je zadnja leta na čelu Cerkve boril z boleznijo, je za italijansko La Repubblico razkril Gänswein.
"Moja prva reakcija je bila: Sveti oče, to ni mogoče, to preprosto ni mogoče," je Gänswein v intervjuju, danes objavljenem v dnevniku La Repubblica, opisal svoj odziv, ko ga je tedanji papež septembra 2012 seznanil, da se je odločil sestopiti z vrha Cerkve.
"Potem mi je rekel: Lahko si predstavljate, da sem to odločitev dobro pretehtal, razmišljal sem, molil sem, boril sem se. In zdaj vam sporočam odločitev, ki je bila sprejeta, ne teze, o kateri naj bi se razpravljalo," mu je takrat odgovoril Benedikt XVI. in mu dal obenem jasno vedeti, da gre za skrivnost, ki je ne sme deliti z nikomer.
11. februarja 2013 je nato Joseph Ratzinger svet povsem nepričakovano šokiral z razkritjem, da odstopa kot poglavar Rimskokatoliške cerkve.
Kot je še razkril Gänswein, mu je Benedikt nekoč dejal, da "ne more in ne želi" biti kot njegov predhodnik Janez Pavel II., ki je na čelu Cerkve kljub težki bolezni ostal vse do svoje smrti leta 2005. Gänswein, ki izključuje vse druge razlage za Benediktov predčasen odstop, je prepričan, da je za takšno odločitev potreben velik pogum, obenem pa tudi obilica ponižnosti.
Da je Benedikt že leta 2012 sklenil odstopiti, je v danes objavljenem intervjuju za italijanski dnevnik La Stampa potrdil tudi nekdanji vatikanski državni tajnik Tarcisio Bertone.
"Benedikt XVI. je začel spomladi 2012 z menoj govoriti o svojem odstopu, a mislil sem, da ga bo ta misel minila. Poleti 2012 sva se te teme lotila z več odločnosti in opazil sem, kako globoko v njemu je bil zakoreninjen ta namen, ki je dozorel v molitvi in refleksiji," je med drugim povedal Bertone.
Gänswein je medtem spregovoril tudi za katoliško televizijo EWTN in pri tem po poročanju avstrijske katoliške tiskovne agencije Kathpress ocenil, da je prav mogoče, da bi bili tudi po smrti Benedikta XVI. priča t. i. santo subito. Gre za italijanski izraz, ki pomeni "svetnik takoj" in se je uveljavil ob smrti Janeza Pavla II., ko so ga vzklikali številni verniki, posebej mladi.
Spričo te zahteve je takrat novi papež Benedikt XVI. kmalu zatem podpisal dekret, ki je omogočil, da se je postopek beatifikacije Janeza Pavla II. začel že mesec dni po njegovi smrti, medtem ko se praviloma lahko začne šele pet let po smrti. Šest let kasneje je bil razglašen za blaženega in nato leta 2014 tudi za svetnika.
Proti Benediktu XVI. je sicer vložena tožba v Nemčiji, ker naj bi kot münchensko-freisinški nadškof vedel za spolne zlorabe otrok s strani enega od tamkajšnjih duhovnikov in ni ustrezno ukrepal, da bi te preprečil. Po besedah Gänsweina je izbruh afere in to, da so ga označili kot "lažnivca", zaslužnega papeža močno pretreslo.
Tožbo je junija lani proti duhovniku, ki naj bi ga zlorabil kot otroka, pa tudi proti nadškofiji München in Freising, Josephu Ratzingerju in njegovemu nasledniku na čelu nadškofije, kardinalu Friedrichu Wetterju vložil 38-letni moški z Bavarske.
Kot so na deželnem sodišču v bavarskem Traunsteinu danes pojasnili za nemško tiskovno agencijo dpa, tožba kljub smrti zaslužnega papeža nominalno gledano ostaja veljavna in jo bodo obravnavali. Načeloma s smrtjo ene od strank resda nastopi prekinitev, a v tem primeru ni tako, ker je preminulega zastopal uradno priznani odvetnik, so dodali.
