Bogatenje urana v Iranu

Tiskovni predstavnik iranske jedrske agencije Behruz Kamalvandi je po pisanju Slovenske tiskovne agencija (STA) napovedal, da bo Iran 27. junija presegel zaloge obogatenega urana, ki so dovoljene po mednarodnem sporazumu o iranskem jedrskem programu. Na tiskovni konferenci, ki so jo televizije prenašale v živo, je napovedal, da bo država dovoljenih 300 kilogramov rezerv obogatenega urana presegla v desetih dneh. Po njegovih besedah to omogočata 26. in 36. člen sporazuma, zaloge pa bodo znova zmanjšali, ko bodo druge države spoštovale svoje obveze, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Iranski predsednik Hasan Rohani je 8. maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum iz leta 2015. Ukrep je označil za odgovor na enostranski umik ZDA iz sporazuma, ki so proti Iranu tudi znova uvedle gospodarske sankcije. Do 8. julija je Teheran napovedal še dodatne ukrepe, če druge podpisnice sporazuma - Velika Britanija, Kitajska, Francija, Nemčija in Rusija - ne bodo izvajale svojih zavez predvsem na naftnem in bančnem področju. Po ponovni uvedbi ameriških sankcij proti Iranu so namreč delovale v skladu z njimi kljub obljubam, da ne bodo. Če tega ne bodo storile, je Iran napovedal, da bo prenehal spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogati uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak. Glede na sporazum lahko Teheran obogati uran le do 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visokoobogateni uran.
Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim pristal na omejitve svojega jedrskega programa in na strog nadzor, s čimer naj bi mu bili preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. Mednarodna skupnost pa je odpravila gospodarske sankcije proti Iranu. Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih njegovih določil. ZDA so kljub temu maja lani enostransko izstopile iz sporazuma, ker da je slab.
Danes pa je več zunanjih ministrov Evropske unije (EU) v Luksemburgu opozorilo pred prehitrim sklepanjem v primeru nedavnih napadov na tankerja v Omanskem zalivu, ki jih ZDA, Velika Britanija in Savdska Arabija očitajo Iranu, ta pa obtožbe zanika. Nemški zunanji minister Heiko Maas je pozval k izjemni previdnosti. Nemčija po njegovih besedah še zbira informacije, končnih sklepov o tem, kdo je kriv, še ni. Tudi Finec Pekka Haavisto je izpostavil, da je ključno najprej zagotoviti celovite dokaze in izvedeti vse podrobnosti. Dolgoletni vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je opozoril, da je preprečitev vojne glavna naloga zunanjih ministrov, in spomnil na vojno v Iraku leta 2003, ki je bila posledica napačno tolmačenih obveščevalnih podatkov o obstoju orožja za množično uničevanje. Ob tem se je Asselborn, kot tudi nekateri drugi ministri, pridružil pozivu generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa k neodvisni preiskavi incidenta, ki je sprožil strm dvig cen nafte. Več ministrov je tudi izpostavilo, da bi bilo treba to vprašanje ločiti od vprašanja iranskega jedrskega dogovora. "Če poskušamo vse probleme spraviti v en sveženj, nastane velika zmešnjava," je ocenil slovaški zunanji minister Miroslav Lajčak. Zunanji ministri EU, med katerimi je tudi slovenski Miro Cerar, se bodo jutri, drugi dan vrha, odločali o predlogu za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Kot smo že poročali, sta bila pred obalo Omanskega zaliva v četrtek napadena japonski in norveški tanker, ki ju je zajel ogenj, posadki obeh ladij pa so morali evakuirati. Iran vsakršno vpletenost v napad, ki mu ga pripisujejo predvsem ZDA, Savdska Arabija in Izrael, odločno zanika. Zategadelj je v soboto "zaradi lažnih navedb britanskega zunanjega ministra" na zagovor poklical britanskega veleposlanika Roba Macaira. Vodja britanske diplomacije Jeremy Hunt je namreč dan prej izjavil, da je Iran "skoraj zagotovo" odgovoren za napad na tankerja. Veleposlanik Macaire je sicer kasneje sporočil, da ni bil poklican na zagovor, pač pa je sam "zaprosil za nujno srečanje z iranskim zunanjim ministrstvom".