Bela hiša si prizadeva preprečiti, da bi odbor za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma ameriškega kongresa preučil prijavo neimenovanega žvižgača, v kateri je opisano, da naj bi bil predsednik Donald Trump večkrat prepričeval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj uvede preiskavo proti sinu nekdanjega podpredsednika ZDA Joeja Bidna. Slednji je eden vodilnih kandidatov za demokratsko nominacijo na predsedniških volitvah leta 2020 in posledično eden Trumpovih največjih tekmecev na poti do ponovne izvolitve. Z ozirom na to, da je Trump zavrnil sodelovanje pri skoraj ducatu kongresnih preiskav, lahko najverjetneje tudi tokrat pričakujemo podoben razplet, javnomnenjske raziskave pa kažejo, da se javnost čedalje manj zanima za vsakodnevno početje Trumpove administracije, ki čedalje bolj spominja na resničnostni šov.
Toda ne glede na to, ali bo ukrajinski škandal ostal v ospredju medijske pozornosti ali ne, bo gotovo še dolgo časa ostal v spominu ameriške obveščevalne skupnosti, ki je že od začetka Trumpovega mandata stalna tarča njegove jeze. Od takrat naprej je namreč neusmiljeno napadal obveščevalne službe ZDA, se dobrikal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in tujim uradnikom razkrival vladne skrivnosti ter pri tem morebiti izdal pomembne vire. Zato je že prej obstajal resen dvom o tem, ali je Trumpu sploh mogoče zaupati dostop do občutljivih podatkov. Sedaj se morajo voditelji obveščevalnih služb vprašati, kako daleč so pripravljeni iti, zato da sledijo željam Bele hiše.
Nikakršnega dvoma ni, da se je generalni inšpektor obveščevalne skupnosti Michael K. Atkinson pravilno odločil, ko je ocenil, da je prijava žvižgača verodostojna, in priporočil, da se jo posreduje kongresu. Po zakonu je tovrstno posredovanje pritožb v njegovi pristojnosti, Atkinsonovo odločitev pa utemeljuje več kot desetletje pravnih precedensov. Kljub temu je vršilec dolžnosti direktorja obveščevalnih dejavnosti ZDA Joseph Maguire njegov predlog zavrnil z obrazložitvijo, da ne gre za "nujno" obveščevalno zadevo, temveč za zaupne - torej predsednikove - pogovore.
Pri ukrajinski aferi lahko tudi vidimo, kako bo Trump v prihodnosti ravnal z obveščevalnimi podatki, ki utegnejo ogroziti njegove možnosti za ponovno izvolitev.
