Brexit gre v podaljške

Telenovela, ki jo iz britanskega parlamenta skoraj vsak večer prenaša nacionalna televizija BBC, odločanje o brexitu, očitno še kar nekaj časa ne bo končana. Poslanci spodnjega doma so se namreč odločili za podaljšanje 50. člena Lizbonske pogodbe oziroma odlog britanskega odhoda iz Evropske unije. Kdaj se bo to zgodilo, če sploh, ne ve nihče, skoraj gotovo pa ne čez dva tedna, kot je bilo sprva predvideno.
Vlada je tokrat uspela s svojim predlogom, medtem ko v prejšnjih poskusih ni: predstavniki ljudstva so glasovali za preložitev brexita. Za to je glasovalo 412 poslancev, proti pa 202. Pred tem so sicer zavrnili vse štiri amandmaje, tudi dva, ki sta govorila o drugem referendumu. Toda amandmaji praviloma niso zavezujoči.
Zmeda je tolikšna, da morda niti mnogi od tistih 650 izvoljenih predstavnikov ljudstva, ki sedijo na trdih klopeh starodavne poslanske zbornice v Westminstrski palači v Londonu, ne ve več natančno, kaj se z brexitom sploh dogaja. No, nekatera dejstva so jasna; poslanci so dvakrat z veliko večino zavrnili dogovor, ki ga je z Evropsko komisijo dosegla konservativna vlada Therese May, v sredo pa še odhod Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske iz EU brez sporazuma oziroma trdi brexit. Kdor dogajanja ne spremlja vsakodnevno, se lahko upravičeno vpraša: kaj Britanci sploh hočejo, če nočejo sporazumne ločitve, nočejo pa niti oditi na grdi način. Glavni argument poslancev se skriva v tako imenovanem irskem varovalu, ki bi - povedano najbolj preprosto - veljalo v primeru sporazumnega brexita in bi Severno Irsko za razliko od otoške Britanije po sporazumnem brexitu, če ne bi v malo manj kot dveh letih dosegli dodatnih dogovorov, napol zadržalo v EU. To, da si tega ne želijo, je tudi praktično edina stvar, o kateri se strinjata vlada in parlament. Tam se je 650 poslancev razdelilo v nešteto frakcij, ne glede na to, ali so na oblasti (konservativci) ali v opoziciji (laburisti, liberalni demokrati in drugi).