Brez obljub o evropski perspektivi

Kmalu skupne slovensko-italijanske patrulje ob zahodni meji, na južni pa za kaj takega menda (še) ni potrebe

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

EU in njenih šest vzhodnih sosed je danesv Bruslju zaznamovalo deseto obletnico partnerstva, ki ga v uniji načeloma opisujejo kot uspešno. Nekaj zunanjih ministrov unije, tudi vodja slovenske diplomacije Miro Cerar, se je zavzelo za evropsko perspektivo za nekatere vzhodne sosede, a unija glede tega še vedno ni enotna.
Slovenski zunanji minister pa je v Bruslju italijanskemu kolegu Enzu Moaveru Milanesiju ob robu sestanka zunanjih ministrov EU predlagal skupne policijske patrulje ob italijansko-slovenski meji za učinkovito preprečevanje nezakonitih prehodov: "Tako si želimo krepiti zaupanje. Kajti notranji nadzor v schengenskem območju je za Slovenijo nesprejemljiv, ubija duh schengna, evropsko povezljivost, notranji trg in štiri svoboščine. Zato si je treba prizadevati, da vprašanji varnosti in migracij naslavljamo skupaj, da nadzor na notranjih mejah ne bo potreben."

Dobro sodelovanje s Hrvati

O pobudi bosta oba ministra obvestila ministra za notranje zadeve, sredi meseca bodo o tem razpravljali generalni direktorji obeh policij, je še povedal slovenski minister. Cerar se zavzema za čimprejšnjo vzpostavitev skupnih patrulj, saj da je treba čim prej zajeziti nezakonite prehode meje in dati zelo jasen znak kriminalcem, ki nezakonite tokove spodbujajo. Na vprašanje, zakaj pa ne predlaga skupnih patrulj tudi na slovensko-hrvaški meji, je Cerar odgovoril, da slovenska policija za zdaj zelo dobro sodeluje s hrvaškimi organi in da tam za zdaj ni potrebe uvajati skupne patrulje. Minister je ob tem opozoril, da je preprečevanje nezakonitih prehodov meje resnično postalo ključno, na kar kaže tudi nedavni dogodek v Beli krajini.
EU in njenih šest vzhodnih sosed - Gruzija, Ukrajina, Moldavija, Belorusija, Armenija in Azerbajdžan - so sicer vzhodno partnerstvo zagnale maja 2009 v Pragi ob enakih interesih in izzivih, ki ga ženejo in ovirajo danes.
Namen partnerstva, ustanovljenega kmalu po vojni v Gruziji, je bil namreč okrepiti stabilnost v regiji in odnose EU z vzhodnimi sosedami, ne da bi s tem preveč ujezili sosedo Rusijo, ki ne želi izgubiti vpliva v regiji.
V sklepih po ministrskem sestanku, ki pa niso skupna izjava, temveč le sklepi predsedujoče sestanku, visoke zunanjepolitične predstavnice unije Federice Mogherini, piše, da gre pri vzhodnem partnerstvu za skupno prizadevanje za odpornejšo, stabilnejšo in bolj demokratično regijo ter za približevanje vzhodnih partneric uniji. Partnerice so opredelile tudi 20 ciljev do leta 2020, osredotočenih na praktično sodelovanje, gospodarski razvoj ter krepitev povezljivosti in demokratičnih institucij. Med izzivi v uniji izpostavljajo izvajanje reform.

Ne dobijo jasne perspektive

Nekaj zunanjih ministrov unije, zlasti iz vzhodne in srednje Evrope, je izpostavilo pomen jasne evropske perspektive vzhodnih sosed, k čemur pozivata zlasti Ukrajina in Gruzija, ki pa za zdaj nista dočakali obljube, ki jo želita. Češki zunanji minister Tomaš Petriček je poudaril, da je potrebna jasna evropska perspektiva za te države. Izpostavil je, da je vzhodno partnerstvo uspešna politika EU, in opozoril na pomen odpornosti vzhodnih sosed, zlasti na hibridne grožnje. Tudi vodja nemške diplomacije Heiko Maas je poudaril, da je to za unijo strateška tema in da želijo tem državam ponuditi evropsko perspektivo, a obenem pojasnil, da ima v mislih projekte za spodbujanje zaposlovanja in izobraževanja v vzhodnih sosedah.
Kot na vrhu v Rigi leta 2015 se je tudi v Bruslju zapletlo zaradi zamrznjenega konflikta glede Gorskega Karabaha, spornega ozemlja na Kavkazu, ki si ga lastita Armenija in Azerbajdžan. A medtem ko so v Rigi na koncu le sprejeli skupno izjavo, jim tokrat to ni uspelo. Poleg letnega ministrskega srečanja vzhodnega partnerstva je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk sinoči gostil še slavnostno večerjo za voditelje vzhodnih sosed, danes bo v Bruslju konferenca o prihodnosti partnerstva.
Medtem je danes dokaj nepričakovano na sestanek evropskih zunanjih ministrov v Bruslju prispel tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo, da bi se z evropskimi partnerji pogovoril o Iranu. Mogherinijeva se je na obisk odzvala zelo zadržano.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta