Fotografija je simbolična.
Danska se je sicer odločila za obsežno reformo svojega sistema zaporov, za katero bo predvidoma namenila 538 milijonov evrov. Ena od "novih pobud" v okviru te reforme je tudi plačilo Kosovu, da sprejme 300 zapornikov iz Danske. Gre za ukrep, ki zadeva zgolj tuje zapornike, ki bodo po prestani kazni izgnani iz Danske. Pred objavo novice je pošiljanje zapornikov v balkansko državo podprlo več političnih strank s celotnega političnega spektra, je sporočilo dansko pravosodno ministrstvo.
Število zapornikov na Danskem se je od leta 2015 povečalo za 19 odstotkov in je v začetku letošnjega leta doseglo več kot 4000, kar po uradnih statistikah presega 100-odstotne zmogljivosti. Do leta 2025 naj bi v zaporih primanjkovalo že okoli tisoč mest. V istem obdobju se je število paznikov v tej skandinavski državi s 5,8 milijona prebivalci - ki je sicer znana po t. i. odprtih zaporih za zapornike z manj kot petletnimi zapornimi kaznimi, v katerih med drugim nosijo lastna oblačila, si sami kuhajo in sprejemajo več obiskov - zmanjšalo za 18 odstotkov.
Pravosodni minister Nick Haekkerup je financiranje reforme v sredo označil kot "zgodovinsko", a obenem kot šele prvi korak v "dolgi, težki bitki" za ponovno uravnoteženost danskih zaporov. V okviru reforme bodo, kot je zatrdil, kapacitete zaporov do leta 2025 povečali za 326 mest in obenem izboljšali delovne pogoje zaposlenih v zaporih. Poleg tega bodo zgradili nov visoko varovan zapor za najhujše zločince.
Na Kosovu je bilo leta 2020 po poročilu o zaporih Univerze v Londonu 1642 zapornikov, kar je 97 odstotkov kapacitet kosovskih zaporov. V preteklosti sta Norveška in Belgija najeli zaporniške celice na Nizozemskem.
