"To je trenutek za Evropo, da vodi na poti iz krhkosti v novo vitalnost," je včeraj dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen med svojim prvim govorom o stanju v Evropski uniji (EU) na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju. V ospredju so bili spoprijemanje s pandemijo, zeleni in digitalni prehod ter migracije. "Imamo vizijo, načrt in naložbe. Zdaj je čas za delo," je pozvala predsednica v rekordno dolgem govoru, saj je trajal uro in 20 minut ter štel 8000 besed. Pozvala je tudi, da je treba ustvarjati priložnosti za jutrišnji svet, ne zgolj reševati kriz včerajšnjega sveta.
Osem isoč besed Ursule von der Leyen v Evropskem parlamentu
Virus in onesnaženje
Von der Leynova je govor začela s poklonom zdravstvenim delavcem in izpostavila "krhkost povsod okrog nas", ki jo je razgalil "virus, tisočkrat manjši kot zrno peska". Niz pobud je začela s pozivom k vzpostavitvi močne evropske zdravstvene unije, tako s krepitvijo obstoječih teles kot z vzpostavitvijo nove agencije za biomedicinske raziskave. Izpostavila je, da je zdaj bolj jasno kot kadar koli prej, da je treba v okviru konference o prihodnosti Evrope razpravljati o pristojnosti na področju zdravja. Ta je sedaj v rokah članic, komisija ima le podporno vlogo. Za prihodnje leto je v sodelovanju z Italijo kot predsedujočo skupini G20 napovedala globalni zdravstveni vrh v Italiji.
Močno je odmevalo tudi sicer pričakovano sporočilo, da je treba bistveno okrepiti cilj za zmanjšanje izpustov do leta 2030 - na najmanj 55 odstotkov. Ob tem je napovedala, da se bo 37 odstotkov sredstev iz 750-milijardnega sklada za okrevanje porabilo neposredno za cilje, ki jih opredeljuje evropski zeleni dogovor, in da bodo 30 odstotkov denarja za ta sklad pridobili z zelenimi obveznicami. Izpostavila je, da je treba evropski sistemski spremembi zagotoviti tudi posebno estetiko, in napovedala vzpostavitev novega "evropskega bauhausa" - prostora soustvarjanja, kjer sodelujejo arhitekti, umetniki, študenti, inženirji in oblikovalci.
Poudarila je, da mora biti prihodnjih deset let evropsko digitalno desetletje, in napovedala, da se bo petina denarja iz sklada za okrevanje namenila za digitalne naložbe. Napovedala je tudi evropski oblak in predlog za oblikovanje varne evropske e-identitete.
Minimalna plača bi morala preživeti družino
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, je na napoved predsednice Evropske komisije o uvedbi minimalne plače po vsej Evropski uniji (EU) za Večer dejala tole: "Minimalno plačo med članicami EU je nedavno kot zadnja uvedla Nemčija. Mnoge članice, v nasprotju s Slovenijo, tega še nimajo. EU je pred tremi leti sprejela dokument o stebru socialnih pravic, ki govori tudi o poštenih delovnih pogojih, del tega pa so pošteno plačilo in skupna izhodišča za minimalno plačo. Od tod skupna odločitev, da komisija pripravi direktivo in določi merila za določitev minimalne plače. Štejejo naj BDP države članice, raven socialne zaščite, kolektivna pogajanja, višina povprečne plače in podobno, odvisno tudi od dogovorov socialnih partnerjev. Zanimivo je, da zlasti sindikati iz skandinavskih držav menijo, da je to prej stvar pogajanj med delojemalci in delodajalci. Toda tam vladajo močno socialno partnerstvo, močan socialni dialog in razvita socialna pogajanja. Kar nam narekuje zaključek, da je minimalna plača, ki jo zahteva država, znak, da se socialni partnerji med seboj ne znajo sporazumeti. Tudi v Sloveniji imamo minimalno plačo zategadelj, ker se s panožno ali splošno kolektivno pogodbo neposredno nismo mogli zmeniti za ceno dela. Tako so v Skandinaviji proti določitvi fiksne številke za minimalno plačo, ker bi jih to pri pogajanjih omejevalo navzdol. Kakor tudi ne bo res za Romunijo in Bolgarijo, da jim bo nekdo kar tako izposloval več denarja. Po Listini o človekovih pravicah pa naj bi bila minimalna plača znesek, ki naj preživi ne le delavca, pač pa tudi njegovo družino. To zahtevamo že sto let, pa še nismo niti blizu." (bj)
Minimalna plača povsod v EU
Sklicujoč se na svoje izkušnje iz časov, ko je bila ministrica za delo, je napovedala tudi zakonodajni predlog za skupni evropski okvir za minimalno plačo, ki naj bi vsem zagotovil dostojno delo. Pred govorom je bilo namreč eno od vročih vprašanj, ali se bo komisija odločila to področje reševati z zakonodajo ali zgolj s priporočilom. Izpostavila je pomen obnovitve vseh štirih temeljnih svoboščin - prostega pretoka blaga, storitev in kapitala ter prostega gibanja ljudi - in ob tem napovedala novo strategijo za prihodnost schengna.
V pričakovanju novega migracijskega pakta, ki ga bo komisija razgrnila prihodnji teden, je poudarila, da mora vsakdo okrepiti prizadevanja in odgovornost. Napovedala je skupni projekt EU in Grčije za vzpostavitev novega centra za migrante na Lezbosu. "Migracije so evropski izziv in vsa Evropa mora prispevati," je pozvala.
Poudarila je izjemen pomen vladavine prava. Komisija bo prvo poročilo o vladavini prava v vseh članicah unije objavila do konca meseca. To poročilo bo po njenih besedah preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev. Zatrdila je, da bodo evropski denar zavarovali pred vsakršno goljufijo, korupcijo in navzkrižjem interesov. Napovedala je uvedbo položaja prvega evropskega koordinatorja za boj proti rasizmu ter opozorila, da so območja brez pravic skupnosti LGBTQI območja brez humanosti in da zanje ni prostora v EU.
Sprenevedanje in klimatski zlom
"Gre za znanost in ne politično prikladnost, 55-odstotno znižanje emisij pomeni klimatski zlom," so se ostro odzvali na napovedi Ursule von der Leyen v evropskem Greenpeaceu. Še več, menijo da Evropska komisija umetno napihuje zastavljene cilje, saj bodo pri zniževanju emisij upoštevani tudi ponori, odštet bo torej ogljikov dioksid, ki ga porabijo evropski gozdovi in zemlja, kar je zavajajoče. "Evropski parlament odpira vrata za dostop do javnega denarja plinu," še očitajo dogovoru nevladniki, ki napovedujejo val okoljskih protestov, s katerimi bodo zahtevali konkretne zaveze brez sprenevedanja. (ank)
Novi začetki
Pozvala je k "novim začetkom s starimi prijatelji" na drugi strani Atlantika in Rokavskega preliva. Čeprav se EU ne strinja vedno z odločitvami v Beli hiši, je čezatlantska vez pomembna, je poudarila. Ločitvenega sporazuma z Združenim kraljestvom ni mogoče enostransko spremeniti - gre za pravo, zaupanje in dobro vero, je še opozorila. Ob tem je spomnila na besede železne dame Margaret Thatcher: "Britanija ne krši pogodb. To bi bilo slabo za Britanijo, za odnose s preostalim svetom in za kateri koli prihodnji trgovinski sporazum." Med drugim je tudi napovedala predlog za vzpostavitev evropskega sistema sankcij za kršitelje človekovih pravic po svetu po vzoru ameriškega zakona Magnicki, zagotovila podporo Belorusom, opozorila Kitajsko glede Hongkonga in Ujgurov, poudarila, da je Zahodni Balkan del Evrope, ter posvarila Turčijo pred ustrahovanjem sosed.
Evropski poslanci so v razpravi podprli vizijo in cilje za bolj zeleno, zdravo in gospodarsko močno EU po pandemiji covida-19. Poleg pohval pa so nanizali tudi številne kritike in opozorila, da trenutno stanje v EU ni razlog za pretiran optimizem.
Evropski poslanci iz Slovenije so med drugim pozdravili napoved o izgradnji zdravstvene unije, digitalni transformaciji ter o skupnem evropskem okviru za minimalno plačo in ambicioznejše podnebne cilje.
