Iota je sprva v ponedeljek dosegla Nikaragvo kot izjemno nevaren orkan, a se je moč kmalu s 5. stopnje moč znižala na 4., sedaj pa velja za tropsko nevihto. Kljub temu ostaja Iota, ki trenutno pustoši po Salvadorju, nevarna.
Iz Salvadorja poročajo sicer o eni smrtni žrtvi, več kot 800 ljudi pa so evakuirali.
Ameriški center za orkane še vedno svari pred hudourniškimi poplavami po večjem delu Srednje Amerike. Poplave, zemeljski plazovi v Hondurasu, Nikaragvi in Gvatemali bi namreč lahko imeli katastrofalne posledice, so posvarili.
Najhuje je bilo zaenkrat v Nikaragvi, kjer je umrlo najmanj 18 ljudi, med njimi otroka, ki sta skušala prečkati reko. Še tri trupla so med drugim izkopali iz zemeljskega plazu na severu države, trije pa so umrli v poplavah na zahodu države.
Iz Hondurasa pa poročajo o 14 smrtnih žrtvah, med njimi pet članov družine, ko je zemeljski plaz s seboj odnesel njihovo hišo. Še dva človeka sta umrla na kolumbijskem otočju San Andres in Providencia, iz Paname pa poročajo o eni smrtni žrtvi, več kot 2000 ljudi so namestili v začasna zatočišča.
Letošnja sezona orkanov v Atlantiku je sicer med najbolj dejavnimi v zgodovini. Meteorologom je že zmanjkalo klasičnih imen - poimenovali so že 30 tropskih viharjev, od katerih se jih je 13 razvilo v orkane. Dosedanji rekord je bil 28 tropskih viharjev.
Do oktobra, ko se je v vzhodnem Atlantiku pojavil tropski vihar Wilfred, so že porabili vsa predvidena imena za to sezono, zaradi česar so morali začeti uporabljati grško abecedo - prvič po letu 2005. Jota je sicer deveta črka grške abecede.
Vse več tropskih viharjev naj bi bila predvsem posledica podnebnih sprememb. Toplejša morja povzročajo večje število tropskih viharjev, ki postajajo vse močnejši in tudi dlje vztrajajo nad kopnim, pojasnjujejo znanstveniki.
