V mestu "je bilo pokopanih okoli 5000 ljudi, vendar so se pokopi pred desetimi dnevi ustavili zaradi nenehnega obstreljevanja", je povedala svetovalka ukrajinskega predsednika Tetjana Lomakina, pristojna za humanitarne koridorje.
Kot je navedla, je število ubitih mogoče oceniti le na podlagi trupel, ki so ostala pod ruševinami. Po njenih besedah bi lahko bilo govora o 10.000 mrtvih.
Humanitarne razmere so najhujše prav v Mariupolju, kjer je po ukrajinskih navedbah v nečloveških razmerah obtičalo okoli 160.000 civilistov, ki nujno potrebujejo hrano, vodo in zdravila. Mesto je tarča nenehnega ruskega obstreljevanja.
O uničenju poročajo tudi iz vzhodnoukrajinskega mesta Harkov. Tam je bilo od začetka ruskih napadov uničenih skoraj 1180 večnadstropnih stanovanjskih stavb. Ob tem je bilo uničenih tudi več kot 50 vrtcev, skoraj 70 šol in 15 bolnišnic, je po poročanju ukrajinske tiskovne agencije Unian danes povedal župan Harkova Ihor Terehov.
Ruske sile so mesto v zadnjih 24 urah skoraj 60-krat obstreljevale s topništvom in minometi. Informacij o tem sicer ni mogoče neodvisno preveriti.
To drugo največje ukrajinsko mesto je zapustilo približno 30 odstotkov prebivalstva, vendar se jih je nekaj ponovno vrnilo, je še povedal Terehov. Pred začetkom ruske invazije je imel Harkov okoli 1,5 milijona prebivalcev. Od ruske invazije pred štirimi tedni in pol so ruske sile mesto obstreljevale iz zraka in s topništvom.
Prebivalci, katerih domovi so bili bombardirani, so nastanjeni v še preostalih šolah, vrtcih, kleteh in postajah podzemne železnice. Kljub napadom so veletrgovine v Harkovu še vedno odprte in na voljo so vsa potrebna živila. Harkov se s humanitarno pomočjo oskrbuje tudi iz drugih mest, razmere v mestu opisuje dpa.
Ukrajinske sile, ki so v okolici Harkova uspešno izvedla več protinapadov, so danes po poročanju AFP ponovno zavzele majhno vas, ki leži približno pet kilometrov od mesta. Pripadniki ukrajinske vojske so zavarovali uničene domove v naselju Malaja Rohan, potem ko so do tam pregnali ruske sile.
Pred novimi neposrednimi pogajanji med Ukrajino in Rusijo ta teden v Turčiji pa so se razmahnili tudi spopadi v okolici prestolnice Kijev. Zaradi ruskih napadov je prekinjena oskrba z elektriko v več kot 80.000 domovih, so sporočili ukrajinski predstavniki.
"Sovražnik poskuša prebiti koridor okoli Kijeva in blokirati prometne poti," je dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Gana Maljar. "Obramba Kijeva se nadaljuje. Danes je zelo resno," je opisala razmere.
Zelenski: Konflikt podaljšuje Putin
Dogovor z Rusijo je možen le, če se ruske čete umaknejo, pravi ukrajinski predsednik. Kyiv Post je danes objavil, da je propadel še en poskus atentata na ukrajinskega predsednika.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo povedal, da ukrajinski pogajalci temeljito preučujejo možnosti za razglasitev nevtralnosti Ukrajine, kar je ena od ključnih zahtev Rusije pri pogajanjih, ki naj bi se v torek in sredo nadaljevala v Istanbulu.
"Ta točka je zame razumljiva, o njej razpravljamo in jo skrbno preučujemo," je dejal Zelenski v intervjuju za več neodvisnih ruskih medijev. Dodal je, da bi odločitev za nevtralnost morala biti potrjena na referendumu, varnost v Ukrajini pa zajamčena s tretjih strani, poroča Reuters.
Zelenski je še dejal, da želi doseči kompromis z Rusijo glede vprašanja Donbasa. Dodal je, da je vprašanje ruskega jezika ena od tem pogajanj in da je dogovor z Rusijo možen le, če se ruske čete umaknejo iz Ukrajine.
Z ruske strani je bilo v začetku meseca slišati, da bi Ukrajina lahko prevzela švedski ali avstrijski model nevtralnosti. Ukrajina je predlog zavrnila, češ da lahko le v Kijevu oblikujejo sistem, ki bo sprejemljiv za Ukrajince.
V pogovoru z ruskimi novinarji je Zelenski ruskega predsednika Vladimirja Putina obtožil, da zavlačuje s pogajanji in podaljšuje konflikt. "S predsednikom Ruske federacije se moramo dogovoriti. Da bi dosegli dogovor, pa se mora dejansko srečati z mano," je dejal Zelenski.
Ruski medijski regulator Roskomnadzor je ruske medije posvaril pred predvajanjem intervjuja z Zelenskim, poroča francoska tiskovna agencija AFP, češ da bi bili zaradi tega lahko predmet preiskave in tarča ukrepov. Zelenski je v 90-minutnem intervjuju govoril v ruščini.
Kyiv Post je medtem objavil, da je propadel še en poskus atentata na predsednika Zelenskega. Kijevski portal trdi, da je bila v bližini slovaške in madžarske meje prijeta skupina 25 ljudi, usmerjana od ruskih posebnih služb. Njen cilj da je bil likvidirati ukrajinskega predsednika.
V Sloveniji za začasno zaščito doslej zaprosilo 7000 ukrajinskih beguncev
V Sloveniji je doslej za začasno zaščito zaprosilo okoli 7000 ukrajinskih beguncev, je med današnjim zasedanjem notranjih ministrov Evropske unije v Bruslju povedal državni sekretar na notranjem ministrstvu Franc Kangler. Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je na zasedanju predstavila indeks obremenjenosti držav v begunski krizi, ki je nastala zaradi ruske invazije v to državo. Najbolj obremenjena je po njenih besedah trenutno Poljska, sledita pa Avstrija in Češka.
Kremelj na nadaljevanju pogajanj ne pričakuje večjih prebojev
Dosedanja pogajanja za končanje več kot mesec dni trajajočih spopadov v Ukrajini so bila v glavnem osredotočena na nevtralnost ter demilitarizacijo Ukrajine in varnostna jamstva. Ruska in ukrajinska stran naj bi se ta teden sestali na drugem krogu neposrednih pogovorov v Turčiji.
"Pred nami je nov krog pogajanj. Naše prednostne naloge so znane, predvsem sta ključni suverenost in ozemeljska celovitost Ukrajine. Naš cilj je jasen - mir in čimprejšnja ponovna vzpostavitev normalnega življenja v naši domovini," je Zelenski v nedeljo zvečer dejal v videonagovoru.
Glavni ruski pogajalec Vladimir Medinski je napovedal, da naj bi se pogajanja nadaljevala v torek in sredo. Urad turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je potrdil, da sta se Erdogan in Putin dogovorila, da bodo pogovori med delegacijama potekali v Istanbulu. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je v ponedeljek opozoril, da zaenkrat napredka niso dosegli in da tudi tokrat ne gre pričakovati večjih prebojev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruska zahteva glede plačila plina v rubljih za G7 nesprejemljiva
Putinova napoved, da bo Rusija za dobavo plina sprejemala le plačila v rubljih, je za skupino sedmih gospodarsko najbolj razvitih držav G7 po besedah nemškega gospodarskega ministra Roberta Habecka nesprejemljiva. "Putin ne bi imel takšne zahteve, če ne bi mislil, da je stisnjen v kot," je ocenil Habeck. "Vsi ministri za energetiko držav G7 se strinjajo, da takšna enostranska poteza očitno krši obstoječe pogodbe," je dejal minister, čigar država trenutno predseduje G7.
Ukrajina začasno ustavila evakuacijo civilnega prebivalstva, župan Mariupolja: Ruske sile se igrajo z nami
Ukrajinska vlada danes ne namerava odpreti nobenih humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz obleganih mest in vasi, so sporočili iz Kijeva. Namestnica ukrajinskega premierja Irina Vereščuk je kot razlog navedla obveščevalna poročila, ki svarijo pred ruskimi provokacijami vzdolž teh poti.
Varni koridorji za evakuacijo so bili vzpostavljeni iz mest Mariupolj in Sumi ter mest in vasi okoli prestolnice Kijev, ki so trenutno obkoljeni ali skoraj povsem obkoljeni z ruskimi vojaki.
Ruska Nova Gazeta ustavila izdajanje
Ruski vodilni neodvisni časnik Nova Gazeta je začasno ustavil izdajanje. Vsebin ne bo distribuiral do konca ruske vojaške operacije v Ukrajini. S to potezo se želi časnik izogniti dokončnemu zaprtju. Glavni odgovorni urednik Nove Gazete Dmitrij Muratov, lanskoletni prejemnik Nobelove nagrade za mir, je odločitev za prenehanje izdajanja označil za "težko", ob tem pa nakazal, da gre za poskus "rešitve" ugledne publikacije, ki naj bi se tako izognila dokončnemu zaprtju.
"Za nas in, vem, za vas, je to grozna in težka odločitev. A moramo se rešiti drug pred drugim," je dejal v izjavi. Časnik je napisal, da so prejeli novo opozorilo ruskega medijskega regulatorja Roskomnadzor in da ukinjajo izdajanje na spletni strani, na družbenih omrežjih in v tiskani obliki, dokler ne bo končana "posebna operacija" Rusije v Ukrajini.
Šlo je za drugo prejeto opozorilo v tednu dni. Če medij prejme dve opozorili regulatorja v roku enega leta, ga lahko sodišče ukine. Prejšnji teden je Roskomnadzor sklenil, da Nova Gazeta nevladne organizacije, o kateri je pisala v eni od zgodb, ni označila za "tujega agenta" v skladu z rusko zakonodajo. Vsebina tokratnega opozorila še ni znana, zaposleni na časniku so bili z njim seznanjeni iz Kremlju naklonjenih medijev.
Nova Gazeta je sicer edini pomembnejši časnik v Rusiji, ki kritizira predsednika Putina in njegove poteze znotraj in zunaj države. Časnik je nastal leta 1993, eden od njegovih soustanoviteljev je bil nekdanji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov. Muratov je lani Nobelovo nagrado za mir prejel skupaj s filipinsko novinarko Mario Resso zaradi njunih naporov za "varovanje svobode izražanja". Prejšnji teden je sporočil, da bo prejeto medaljo podaril skladu za pomoč ukrajinskim beguncem.
Rusko obstreljevanje je že v preteklosti preprečilo evakuacijo civilistov iz obleganih mest in povzročilo kaos vzdolž koridorjev.
Župan Mariupolja Vadim Bojčenko je sicer danes posvaril, da je mesto na robu humanitarne katastrofe in ga je treba nemudoma v celoti evakuirati. V mestu brez elektrike je ujetih okoli 160.000 civilistov, navedbe župana povzema britanski BBC. Za evakuacijo naj bi bilo pripravljenih 26 avtobusov, a jim ruske sile niso obljubile varnega prehoda, je povedal župan: "Ruske sile se igrajo z nami."
Nedavno je Mednarodni odbor Rdečega križa prav tako posvaril, da se njegovim predstavnikom ni uspelo prebiti do Mariupolja, ker jim ni bil zagotovljen varen prehod. Rusija pa zanika napade na civiliste in trdi, da je za težave z varnimi prehodi kriva Ukrajina, ki se o njih ne dogovarja na ustrezen način.
Ukrajinska vojska je objavila, da poskuša ruska stran zrušiti njihovo obrambno črto v bližini Kijeva. Ruske sile naj bi skušale zdaj Kijev zasesti s severozahoda in z vzhoda, torej bližnje vasi in ceste, ki Kijev povezujejo z drugimi deli Ukrajine.
Iz Kijeva so sporočili, da je od začetka ruske invazije umrlo najmanj 143 otrok, 216 jih je bilo poškodovanih. Podatke je prek aplikacije Telegram delila pooblaščenka za človekove pravice v ukrajinskem parlamentu Ljudmila Denisova. Teh navedb ni mogoče preveriti pri nepristranskih virih. Denisova pa je opozorila, da so dejanske številke lahko zaradi nadaljevanja ruskih napadov še višje.
Ruske sile so v Ukrajino vkorakale 24. februarja. Po podatkih Unicefa je zaradi vojne svoje domove moralo zapustiti okoli 4,3 milijona otrok, od tega jih je 1,8 milijona zapustilo domačo državo.
Podatki Združenih narodov navajajo tudi, da je v več kot štirih tednih vojne življenje izgubilo 1119 civilistov, poškodovanih pa jih je bilo 1790. Tudi ta organizacija svari, da so lahko dejanske številke zaradi pomanjkanja informacij iz številnih obleganih delov države še višje.
Ukrajino je od začetka ruske invazije zapustilo skoraj 3,9 milijona ljudi, je danes sporočil Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Okoli 90 odstotkov je žensk in otrok, največ, 2,2 milijona, pa se jih je zateklo na Poljsko.
Rusijo zapušča tudi Heineken
Nizozemski pivovar Heineken se zaradi invazije na Ukrajino umika iz Rusije. Kot so sporočili iz podjetja, so prodajo in proizvodnjo v tej državi že ustavili, začasno prekinjajo tudi izvoz in vse naložbe. "Šokirani smo in globoko užaloščeni zaradi zaostrovanja vojne v Ukrajini," so zapisali.
Odločitev o umiku z ruskega trga je Heineken sprejel po reviziji poslovanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Sklenili smo, da naše poslovanje zaradi trenutnih razmer na ruskem trgu ni več vzdržno," so utemeljili odločitev o umiku.
Posel v Rusiji bodo prodali. Pri prodaji bodo upoštevali mednarodno in lokalno zakonodajo, na račun transakcije pa ne nameravajo ustvariti dobička. Celotni postopek naj bi podjetju ustvaril za okoli 400 milijonov evrov stroškov.
Heineken bo posel na ruskem trgu odprodal postopoma, v prehodnem obdobju ga namerava močno oklestiti, s čimer želi zmanjšati tveganje nacionalizacije in zagotoviti varnost svojih zaposlenih. Plače bo okoli 1800 Heinekenovih zaposlenih v Rusiji prejemalo do konca leta.
Nizozemski velikan je še eden v vrsti mednarodnih podjetij, ki so ruskemu trgu zaradi vojne v Ukrajini obrnila hrbet. Med drugim so trg zapustili Ikea, Coca-Cola in McDonald's.
Krka donirala zdravila za ukrajinske bolnišnice
V soboto je v Ukrajino srečno prispela že sedma pošiljka humanitarne pomoči Slovenske karitas za zahod napadene države. Skupno s to pošiljko pa že 220 palet oziroma 90 ton pomoči v vrednosti prek 470.000 evrov.
V zadnji pošiljki je tudi donacija zdravil podjetja Krka. Karitas Ukrajina jih bo razdelila po devetih bolnišnicah na območju Kijeva, Žitomirja, Zaporižja, Černihiva, Vinice in Harkova. Te bolnišnice prejemajo tudi zelo potreben sanitetni in medicinski material, zbran v skupni akciji Slovenske karitas, Zdravniške zbornice, Državljanov sveta in Adre. Slovenska karitas je do danes zbrala tudi 1,25 milijona evrov darov posameznikov in podjetij, so sporočili.
Biden: Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti
Ameriški predsednik Joe Biden je v nedeljo v Washingtonu zagotovil, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo oblasti v Rusiji, čeprav je dan prej dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin ne sme ostati na oblasti. Da kaj takega ni cilj zveze Nato, je v nedeljo zagotovil tudi nemški kancler Olaf Scholz.
Bidna je v nedeljo novinarka vprašala, ali si želi odstraniti Putina s položaja in ali je pozval k spremembi oblasti, kar je ameriški predsednik zanikal. Biden je v soboto v svojem govoru v Varšavi označil Putina za diktatorja, vojnega zločinca in klavca. "Za božjo voljo, ta človek ne sme ostati na oblasti," je ob tem poudaril.
Besede predsednika so številni razumeli kot dramatično spremembo zunanje politike ZDA. Bela hiša je sicer nemudoma pojasnila, da to ni bil poziv k strmoglavljenju Putina. Tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken je v nedeljo zagotovil, da si ameriška vlada ne prizadeva spremeniti oblasti v Rusiji.
Bidnova izjava je sprožila ogorčenje v Rusiji. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je opozoril, da ni Bidnova odločitev, kdo bo vladal v Rusiji, saj da predsednika izvolijo državljani. V bran Bidnu je stopil nemški kancler. "To ni cilj Nata in mimogrede to niti ni cilj ameriškega predsednika," je povedal za televizijo ARD. Voditelja sta o tej temi med drugim govorila, ko je Scholz obiskal Bidna v Beli hiši še pred vojno v Ukrajini. "Oba se strinjava, da sprememba oblasti ni predmet razprave niti cilj politike, ki jo skupaj zasledujemo," je dodal.
V Kremlju so izrazili zaskrbljenost. "Ta izjava je vsekakor zaskrbljujoča," je na rednem srečanju z novinarji v Moskvi o Bidnovih besedah povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov.
V Kremlju bodo "še naprej pozorno spremljali izjave ameriškega predsednika". Bidnove besede bi lahko škodile dvostranskim odnosom med Rusijo in ZDA, se je odzvala ruska stran.
Ob turški obali našli že drugo "pobeglo" mino
V Turčiji so našli že drugo mino, ki jo je najverjetneje naplavilo iz Ukrajine. Turško obrambno ministrstvo je na območje že poslalo ekipo strokovnjakov, da mino nevtralizirajo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Turško obrambno ministrstvo je na twitterju sporočilo, da so pri mestecu Igneada blizu bolgarske meje v Črnem morju odkrili plavajočo mino. "Mina je bila že zavarovana in začelo se je posredovanje za njeno nevtralizacijo."
Prvo mino je turška mornarica našla in nevtralizirala v soboto, potem ko je neki ribič prijavil, da jo je opazil približno dva kilometra od vhoda v Bosporsko ožino severno od Istanbula. Turški obrambni minister je ob tem povedal, da bo Ankara stopila v stik z ukrajinskimi in ruskimi oblastmi.
Rusija je že pred več kot tednom opozorila, da je nekaj starih min, ki so jih Ukrajinci namestili v Črnem morju proti ruskim invazijskim enotam, zaradi neurja odtrgalo s kablov in bi jih lahko morje odneslo vse do Bosporske ožine in naprej v Sredozemsko morje. Pred dnevi so tudi turške oblasti prek sistema NAVTEX za pomorska opozorila posvarile, da obstaja nevarnost, da bodo iz ukrajinskih voda priplavale mine, ki jih je nevihta odtrgala s sidrišč.
Podvodne mine morajo biti sicer običajno opremljene s sistemi, ki jih avtomatsko nevtralizirajo, če se odtrgajo s sidrišč. Vendar pa po navedbah turških medijev starejše mine tega varnostnega sistema morda nimajo.
V Helsinke pripeljal zadnji vlak iz Rusije
V Helsinke je v nedeljo zvečer prispel zadnji vlak iz ruskega Sankt Peterburga, kar pomeni konec železniške povezave med Rusijo in Evropsko unijo. Finska železniška družba VR je namreč začasno ukinila vlake iz Rusije, ki so bili sicer od ruske invazije na Ukrajino redno razprodani.
Številni Rusi so v zadnjih tednih izkoristili priložnost in z vlakom zapustili svojo domovino, dokler se je to še dalo. "Sedaj, ko sem šel iskat svoje mačke, nimam razloga, da se vrnem. Vse, kar mi je pomembno, imam s seboj," je dejal Aleks, eden od potnikov, ki se je izkrcal z zadnjega vlaka iz Sankt Peterburga.
Čeprav točnih podatkov ni, naj bi bilo od začetka invazije Rusijo zapustilo že več tisoč ljudi. Ker so države EU prekinile letalske povezave z Rusijo, so se številni odločili za lete preko Turčije, Srbije ali za železniške oziroma cestne povezave. Samo na vlakih iz Rusije je na Finsko od 24. februarja prišlo po okoli 700 ljudi dnevno.
Finska vlada je ob začetku invazije prosila upravljavca VR, naj ohrani železniško povezavo, da bi se Finci lahko vrnili v domovino. V četrtek pa je vlada obvestila VR, da spričo številnih sankcij proti Rusiji upravljanje povezave ni več primerno. V družbi so nato konec preteklega tedna sklenili, da od danes naprej ne bodo več omogočali povezave med finsko prestolnico in ruskim velemestom.
Povezava sicer ni bila odprta za vse. Na vlak so se lahko vkrcali le ruski in finski državljani, ki imajo vizum ter dokazilo o cepljenju proti covidu-19, ki ga priznavajo v EU. Večina potnikov so tako bili Rusi, ki živijo, delajo ali študirajo v Evropi.
