Nobelovo nagrado za mir letos prejmejo beloruski aktivist Ales Bjaljacki, organizacija za človekove pravice Memorial iz Rusije in Center za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Vodja organizacije Memorial je v govoru na sobotni podelitvi v norveškem Oslu kritiziral "noro in zločinsko" vojno ruskega predsednika Vladimirja Putina.
Pod Putinom se "odpor proti Rusiji imenuje 'fašizem' in je postal ideološko opravičilo za noro in zločinsko agresivno vojno proti Ukrajini", je dejal vodja organizacije Memorial Jan Račinski.
Ukrajina ne more doseči miru s tem, da položi orožje, pa je izpostavila vodja Centra za državljanske svoboščine iz Ukrajine Oleksandra Matvijčuk. "Ukrajinci si bolj kot kdor koli drug na svetu želijo miru. Toda miru ni mogoče doseči tako, da napadena država položi orožje," je dejala in dodala, da to ne bi bil mir, ampak okupacija.
Matvijčukova je že dan pred podelitvijo pozvala, naj ruskemu predsedniku zaradi vojne v Ukrajini sodijo pred mednarodnim sodiščem. Odvetnica, ki se ukvarja s človekovimi pravicami, je izrazila prepričanje, da bo Putin slejkoprej prišel pred roko pravice.
Zaprtega beloruskega aktivista Bjaljackega je na podelitvi zastopala njegova žena Natalija Pinčuk.
Po besedah žirije so si letošnji prejemniki izjemno prizadevali za dokumentiranje vojnih zločinov, kršitev človekovih pravic in zlorab oblasti. "Skupaj dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo," je zapisala žirija.
Nobelove nagrade tradicionalno podelijo 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Vsaka nagrada dobitniku prinaša ček v višini 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov). Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.
Po podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu so nato v Stockholmu nagrado prejeli še odlikovanci za ostala področja. Prireditev je bila prvič po dveh letih spet v živo, zato so se je udeležili tudi nagrajenci preostalih dveh let.
