Vojislav Bercko
Počasi se poslavlja eden najbolj kontroverznih in nenavadnih predsednikov Evropske komisije (ta se je v preteklih sedmih desetletjih sedanje EU imenovala tudi drugače), 64-letni Luksemburžan Jean Claude-Juncker. Drugi mandat se mu izteče zadnji dan oktobra, nekaj mesecev po majskih volitvah v Evropski parlament, in iskanje naslednika je v polnem teku. Toda Juncker, ki politično sodi v Evropsko ljudsko stranko EPP, si s tem ne sivi že tako sivih las, temveč počasi vleče črto pod svojih osem let na čelu evropske vlade.
Juncker je včerajšnjo tiskovno konferenco, sicer v prvi vrsti namenjeno predstavitvi jutrišnjega neformalnega vrha EU v romunskem Sibiuu, po poročanju STA izkoristil za hvalospev svoji komisiji, ki jo je ob začetku mandata opisal kot "komisijo zadnje priložnosti". Med dosežki je izpostavil svoj prispevek k temu, da je Grčija kljub resni krizi ostala članica območja evra, naložbeni načrt, ki se ga je prijelo ime Junckerjev načrt, znatno izboljšanje gospodarskega položaja in skrčenje zakonodajnih predlogov. Izpostavil je tudi dve napaki, ki ju je storil: da se je prepozno odzval na afero Luxleaks, ki je zaznamovala začetek njegovega mandata, in da je poslušal bivšega britanskega premierja Davida Camerona in se mu vmešal v razpravo pred referendumom o brexitu, saj da bi lahko komisija bistveno prispevala k razkrivanju laži v kampanji.
Govoril je tudi o volitvah v Evropski parlament. "Evropske volitve so največje nadnacionalne volitve na svetu. Vsi moramo vedeti, da smo na ta dan Evropa. Vsak glas šteje. Boriti se moramo proti populistom in skrajnežem - ne s slogani, temveč z dejanji," je izpostavil Juncker. In poudaril pomen enotnosti, saj da ta zagotavlja boljšo prihodnost. "Dobre razloge imamo za upanje in nikakršnih za strah pred prihodnostjo."
