Veliko je govora, kako na internetnih platformah zamejiti širjenje sovražnega govora in laži. Wikipedia se ni znašla v nobenem večjem škandalu, četudi gre za eno največjih platform na svetu, na kateri vsebine ustvarjajo izključno ljudje. Kako to?
Verjetno je odgovor zapleten, a morda bi poudaril dvoje. Najprej predanost skupnosti, ki jo povezuje Wikipedia, da zagotovimo, da so objavljene visoko kakovostne in dobre informacije, ki izpolnjujejo pravila in načela Wikipedie, od objektivnosti in nevtralnosti do preverljivosti. Veliko ljudi sodeluje pri tem nadzoru nad kvaliteto. Preverjajo nove vnose in članke, nove dokumente in se nanje odzovejo: ali je nekaj dobro ali pa slabo in je treba vsebino umakniti. Delo skupnosti zagotavlja, da na Wikipedii ne prihaja do širjenja sovraštva ali nagovarjanja k nasilju. Drugo, kar bi poudaril, pa je del zasnove in arhitekture naše platforme. Wikipedia nima gumba za deljenje ali všečkanje. Če hočeš širiti sovražni govor, Wikipedia ni prva izbira, saj druge platforme omogočajo večja doseg in odmev. Del arhitekture je tudi odsotnost gumba za priporočilo – velik del problemov korenini v sistemih priporočanja. Družbena omrežja nam ponujajo vsebine, ker jih je delilo veliko ljudi ali ker smo pred tem pogledali neko vsebino. Tega sistema na Wikipedii ni. Tretji dejavnik, ki ga velja omeniti, pa je tudi to, da je ekstremistična vsebina v svojem bistvu v nasprotju s cilji Wikipedie. Ni nevtralna niti objektivna. Ne sledi pravilom, ki jim sledi skupnost. Zveni absurdno, a ta pravila se bodo hitro aktivirala. Drugod bo sovražni govor morda obstal, ker bodo nekateri trdili, da gre za svobodo izražanja.
Kako delujejo ta pravila?
Pravila Wikipedie vključujejo načela in smernice glede sodelovanja in vsebin. Ni dovoljeno napadati druge, pomembna je civiliziranost, nevtralnost, objektivnost in preverljivost, ki izključuje rezultate izvirnih raziskav. To pomeni, da je kot vir treba navesti druge priznane vire, ki povzemajo določeno raziskavo. Ta praktična in logična plast zagotavlja, da sovražni govor ne najde svojega mesta na Wikipedii. Skupnost pa opravi zares zelo dobro delo z nadzorom in reagiranjem na kršitve. To je najpomembnejše.
Pa vseeno opažate več poskusov vnašanja belsko-supremacističnih vsebin ali nestrpnih, sovražnih prepričanj o večvrednosti določene skupine ljudi? Mediji, ki širijo sovražne novice ali laži, postajajo vse bolj spretni pri ustvarjanju navideznih legitimnih virov. Je to izziv tudi za vas ali so to problemi le za medije?
Vsekakor so to pomembni izzivi tudi za Wikipedio. O njej radi razmišljamo kot o ogledalu družbe in tudi ogledalu novinarstva. Na Wikipedii lahko pišemo le o stvareh, ki so jih že dokumentirali drugih viri informacij, znanja, mediji. Pristranskost tako v večji meri pride v medijsko pokrajino, kjer se lahko pojavijo obrobni mediji s skrajnimi idejami. Nekdo bo morda tudi citiral skrajno desni ali drugače ekstremistični portal ali revijo in tako vnesel njihovo vsebino na Wikipedio. Wikipedisti se s tem spopadajo precej uspešno s pomočjo seznamov virov, ki jim ni mogoče zaupati. Na podlagi teh seznamov tako ne bodo sprejeli virov in povezav na članke, ki so bili objavljeni v medijih, za katere se ve, da pogosto objavljajo in širijo teorije zarote. Presoje so lahko odvisne tudi od konteksta, a ti seznami so v pomoč.
"Varovala so nujna. Zaupanje deluje le do neke točke."
"To je zdaj ključno vprašanje – kako zagotoviti, da bodo ljudje čutili, da so dobrodošli in se bodo želeli vključiti. Odprto znanje je še vedno vznemirljiva ideja, a okolje, v katerem delujemo, se je spremenilo. Internet se je spremenil."
"Zaupanje moramo pridobiti nazaj. Internet je tu in ne bo izginil. Vprašanje je, kako lahko zagotovimo, da bo internet deloval za vse."
