Kitajko Meng Wanzhou so aretirali na mednarodnem letališču v Vancouvru 1. decembra, ko je prestopala na letalo za Mehiko na podlagi zapornega naloga iz New Yorka zaradi domnevne kršitve sankcij proti Iranu. Zaslišanja o varščini so potekala v petek, ponedeljek in torek.
Mengova je plačala 7,5 milijona ameriških dolarjev varščine in mora nositi elektronsko napravo za sledenje. Predala je potni list, giblje pa se lahko le v mestu in bližnji okolici. Od 23. ure zvečer do 6. ure zjutraj mora spoštovati policijsko uro in ne sme zapuščati enega od svojih dveh domov v Vancouvru.
Sodnik William Ehrcke je dejal, da ima ameriška vlada od dneva aretacije 60 dni časa, da uradno vloži zahtevo za izročitev. Če je torej Kanada ne bo prejela do 8. januarja, jo bodo izpustili na prostost. Prva obravnava glede izročitve bo 6. februarja.
Na odločitev sodišča so se z navdušenjem odzvali protestniki kitajskega rodu, ki so v Vancouvru od začetka izražali podporo direktorici Huaweija.
Njena aretacija na dan, ko sta se predsednika ZDA Donald Trump in Kitajske Xi Jinping v Buenos Airesu dogovorila o 90-dnevnem carinskem premirju, pretresa svetovne finančne trge, čeprav predstavniki ZDA zatrjujejo, da trgovinski spor in vprašanje sankcij proti Iranu nista povezana.
Trump je proti Kitajski uvedel carine na 250 milijard dolarjev uvoza in je grozil s povišanjem carin na 200 milijard uvoza z desetih na 25 odstotkov od 1. januarja 2019. Po premirju v Buenos Airesu imata državi tri mesece časa, da uredita spor, kar pa je odvisno od Trumpa. Ponavadi namreč položaj zaostri, izsili koncesijo ali dve in potem razglasi zmago.
Kitajska prijela nekdanjega kanadskega diplomata
Kitajska je nekaj ur pred odobritvijo varščine hčerki ustanovitelja telekomunikacijskega velikana zaprla nekdanjega kanadskega diplomata Michaela Kovriga, ki je bil na enem svojih pogostih obiskov na Kitajskem, kjer je v preteklosti služboval kot diplomat.
Očitno gre za povračilni ukrep Kitajske, na katere je Peking opozarjal vse od aretacije direktorice Huaweija. Razlog Kovrigove aretacije še ni znan.
Kanada se bo morala sedaj odločiti ali bo upoštevala zaporni nalog svoje južne sosede in pustila svojega državljana v zaporu na Kitajskem, ali pa bo Kitajki dovolila pot domov in bo v zameno dobila svojega človeka nazaj.
"Popolnoma zaupamo, da bosta kanadski in ameriški pravosodni sistem prišla do pravične odločitve," je sporočilo podjetje Huawei, ki ga ZDA razumejo kot podaljšano roko kitajske vlade.
Pravosodno ministrstvo ZDA je zatrjevalo, da primer direktorice Huaweija ni povezan s trgovinskimi pogajanji, a je Trump to trditev v torek izničil, ko je za Reuters povedal, da je pripravljen posredovati, če bo to pomagalo do sklenitve trgovinskega sporazuma.
ZDA izsiljujejo?
Potemtakem gre za izsiljevanje, Kanada pa drži svečo Washingtonu in plačuje ceno. "Kanada deluje v dobri veri v skladu z zakonom, Trumpova izjava pa je s tega vidika zaskrbljujoča," je tvitnil Roland Paris, nekdanji svetovalec kanadskega premierja Justina Trudeauja.
Mengovo v ZDA obtožujejo laganja ameriškim bankam, ko jim je zagotavljala, da podjetje iz Hongkonga SkyCom, ki je sodelovalo z iranskim mobilnim operaterjem, ni povezano s Huaweijem.
Ameriškim finančnim ustanovam je zagotovila, da so SkyCom prodali leta 2009 in ameriške banke so potem menda preko Huaweija, ki je bil v bistvu še vedno lastnik SkyComa, nevede kršile sankcije proti Iranu.
Huawei je največji svetovni ponudnik opreme za računalniška in komunikacijska omrežja, Američani pa ga imajo za podaljšano roko kitajske vlade in opozarjajo države, naj ne uporabljajo njegove tehnologije, ker se izpostavljajo nadzoru in kraji informacij. Kitajska te obtožbe zavrača.
