Italijan David Sassoli je bil danes okoli 13. ure v drugem krogu izvoljen za novega predsednika Evropskega parlamenta. Dobil je potrebno absolutno večino glasov, saj je zanj glasovalo 345 od 667 prisotnih evroposlancev. S tem je premagal Čeha Jana Zahradila (160 glasov), Nemko Ska Keller (119) in Španko Siro Rego (43). Neveljavnih je bilo 37 glasovnic.
V Evropskem parlamentu sicer v prvem krogu tajnih volitev nobeden od štirih kandidatov za predsednika ni prejel potrebne večine. Največjo podporo je tudi v prvo dobil kandidat socialdemokratov David Sassoli, ki mu je za izvolitev zmanjkalo sedem glasov. Njegovo ime je šele sinoči zamenjalo sprva predvidenega Bolgara Sergeja Staniševa, ki pa menda ni imel podpore niti v lastni bolgarski socialistični stranki. Veljavnih je bilo 662 oddanih glasovnic, za izvolitev pa je bilo potrebnih 332 glasov podpore. Neveljavnih je bilo 73 glasovnic. Za Italijana Sassolija je v prvem krogu glasovalo 325 evropskih poslancev, češki konservativno-reformistični poslanec Jan Zahradil (ECR) je prejel 162, Nemka Ska Keller (Zeleni) 133, španska levičarska poslanka Sira Rego (GUE/NGL) pa 42 glasov podpore.
David Sassoli: od novinarja do predsednika evroparlamenta
Novi predsednik Evropskega parlamenta za naslednji dve leti in pol, Italijan David Sassoli (S&D) je širši javnosti precej neznan politik. Rojen v Firencah pred 63 leti je po diplomi iz političnih ved na univerzi v Firencah najprej delal kot novinar pri lokalnih časnikih, potem pa se je zaposlil v rimski redakciji časnika Il Giorno. Nato je sedemnajst let delal na raznih televizijskih postajah, leta 2009 pa se je odločil za politiko in bil na listi Demokratske stranke z več kot 400 tisoč preferenčnimi glasovi izvoljen v Evropski parlament. Nekaj let kasneje je kandidiral tudi za rimskega župana, a bil na koncu drugi. V Evropski parlament je bil s preferenčnimi glasovi izvoljen še v leta 2014 in letos, a vsakič z manj podpore. V prejšnjem mandatu je bil eden od več kot ducata podpredsednikov evroparlamenta.
Koncept spitzenkandidatov še ni mrtev
Dolgo smo sicer sinoči novinarji čakali, da je padli spitzenkandidat zmagovalke majskih evropskih volitev Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber stopil pred nas med večerno sejo njegove politične skupine. "Moje potovanje spitzenkandidata, ki se je začelo lani septembra, se tukaj konča," je Weber potrdil, da odstopa od kandidature za mesto predsednika Evropske komisije. To bi mu po nepisanih pravilih moralo pripasti kot vodilnemu kandidatu zmagovite politične opcije. A Weber ni bil sprejemljiv za številne evropske voditelje, predvsem ne za tiste iz višegrajske skupine. Na sestanku Evropskega sveta v Bruslju so se mu tako odpovedali v korist nemške obrambne ministrice Ursule von der Leyen.
Diplomatsko pred novinarji
David-Maria Sassoli je že kot naslednik svojega rojaka Antonia Tajanija nagovoril parlament in se nato novinarjem predstavil na novinarski konferenci. Bil je izredno diplomatski. Na odkrito novinarsko vprašanje, ali bo storil vse, da bo kompromisni sveženj čez dva tedna ob glasovanju v Evropskem parlamentu o predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen potrjen, je previdno odgovoril, da Evropski parlament mora ostati hiša demokracije in da so v njem dobrodošle vse debate, diskusije in pogledi. "Včeraj sem bil tudi sam presenečen, ko so mi povedali, da me bodo kandidirali za predsednika Evropskega parlamenta, saj, kot veste, moje ime še ni bilo del kompromisnega svežnja. Moja izvolitev pa dokazuje, da se Evropski parlament odloča demokratično in predvsem avtonomno. Kompromisni sveženj je namreč v vseh političnih skupinah, ne le v naši, spodbudil živahno razpravo. Zato bom storil vse, da bodo v parlamentu k besedi prišla vsa mnenja in da najdemo rešitve."
Ker so včeraj nevladne organizacije v Evropskem parlamentu potožile, da prav Italija kriminalizira početje humanitarnih delavcev, ki v Sredozemskem morju pred smrtjo rešujejo utapljajoče se migrante, je Sassoli rekel: "Vrata Evropskega parlamenta so tem organizacijam zmeraj odprta, dialog z njimi je treba še okrepiti. Gre za legitimne interese nevladnih organizacij in tudi državljanov." V zvezi s tem je še napovedal, da bo treba spremeniti dublinsko pogodbo, vendar sta poteza in odgovornost na plečih Evropskega sveta. Ukrajinski novinarki je odgovoril, da ne vidi razloga, da bi EU spreminjala politiko sankcij zoper Rusijo, da pa se o teh ukrepih lahko zmeraj pogovarjajo.
Čestitke Sassoliju tudi iz Slovenije
Sassoliju je za izvolitev v pismu čestital predsednik slovenskih Socialnih demokratov Dejan Židan. "Verjamemo, da boš kot novi predsednik pred odločilnimi odločitvami o prihodnosti Evropske unije znal zavarovati in vzpostaviti demokratično avtoriteto, legitimnost in integriteto Evropskega parlamenta," piše Židan in nadaljuje, da Sassolijeva življenjska pot novinarja, poslanca in progresivca, vliva "upanje, da se bo Evropski parlament že ob glasovanju o novi Evropski komisiji znal upreti nedemokratičnim praksam, ki so zanikale moč ljudi na evropskih volitvah, in netransparentno razdelile vodstvene pozicije ljudem, ki nam ne dajejo upanja, da bo nova Komisija močna, pogumna in napredna ob soočanju z velikanskimi izzivi, ki so pred Evropo in svetom."
Dotaknil se je tudi pred meseci izrečenih izjav prejšnjega predsednika parlamenta Antonija Tajanija, ki so razburile predvsem Slovenijo in Hrvaško. "V Tvoji izvolitvi vidim jamstvo, da je evropska socialna demokracija danes odločena spremeniti Evropo in jo usmeriti v nazaj k njenim temeljnim vrednotam tako enako močno in predano, kot smo to obljubili ljudem pred evropskimi volitvami," je zaključil in Italijanu zaželel veliko uspehov in modrosti.
Slovenski poslanci desnice zadovoljni
Medtem smo dobili sporočilo slovenskih poslancev, ki so se dobro odrezali na pogajanjih znotraj politične skupine EPP. Dobili so namreč "mesta v pomembnih odborih": Milan Zver v odboru za kulturo in zunanje zadeve, Franc Bogovič pri regionalnem razvoju in kmetijstvu, Ljudmila Novak pri okolju in transportu ter Romana Tomc v odboru za zaposlovanje, šolstvo, socialo in za notranji trg z varstvom potrošnikov.
In slovenski poslanci z levega političnega pola? Tanja Fajon bo v novem mandatu članica odbora za zunanje zadeve in nadomestna članica v odboru za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, kjer je bila v zadnjem mandatu članica. Svoja področja so načeloma že dobili tudi novinci v Evropskem parlamentu. Milan Brglez (S&D/SD) bo član odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in nadomestni član v odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane. Klemen Grošelj (RE/LMŠ) bo član odbora za zunanjo politiko in nadomestni član odbora za industrijo, raziskave in energijo. Irena Joveva (RE/LMŠ) pa naj bi postala članica odbora za izobraževanje in nadomestna članica v odboru za okolje.
Kot smo že poročali, naj bi kompromisni sveženj na čelo Evropske centralne banke postavil Francozinjo Christine Lagarde, Belgijec Charles Michel bi bil predsednik Evropskega sveta. Španec Josep Borrell pa visoki zunanjepolitični predstavnik. Vodilni kandidat socialistov Frans Timmermans, danska liberalka Margrethe Vestager in Slovak Maroš Šefčovič, ki so se omenjali kot kandidati za eno od teh funkcij, naj bi dobili močne podpredsedniške položaje v Evropski komisiji. V S&D ostajajo rezervirani do kompromisnega svežnja za vodilne položaje v EU, zato presenečenja na glasovanjih niso izključena. IZ S&D se tako že sliši, in tako sporočilo je po Facebooku dal tudi slovenski evropski poslanec Milan Breglez, da Von der Leynove socialisti ne bodo podprli. Liberalci iz skupine Prenovimo Evropo se zdijo bolj pomirjeni. No, pripombe pa bi lahko imeli tudi generalno, saj nobeno od visokih mest, kot je videti, ne bo zasedel nihče iz tako imenovane nove, se pravi srednje in vzhodne Evrope, čeprav je pohvalno, da naj bi na dve najpomembnejši vodilni mesti prišli ženski.
