Tudi letošnja Diada, manifestacija ob katalonskem nacionalnem prazniku, je bila množična, po podatkih katalonske policije se je v Barceloni zbralo najmanj 600 tisoč ljudi, z običajno koreografijo tisočih majic - prodali so jih več kot četrt milijona - in tisočih katalonskih zastav, ki so po dveh deževnih dnevih plapolale v sončnem, vendar vetrovnemu septembrskem popoldnevu.
Toda ti protesti so pomenili kljub množični udeležbi zarezo v katalonski civilni družbi. Letošnji organizator je bila namreč samo Assemblea Nacional Catalana, ANC, organizacija, ki je nastala pred manj kot desetimi leti z namenom, da si prizadeva za osamosvojitev Katalonije, torej za ustanovitev katalonske republike. Geslo letošnje manifestacije je bilo Objectiu Indipendencia (Cilj je neodvisnost), izpisano na sinjih majicah, ki so za Katalonijo novost, kajti v prejšnjih letih sta prevladovali rumena in rdeča barva, to sta barvi katalonske zastave. Druga organizacija civilne družbe, Omnium Cultural, ki po zadnjih podatkih šteje več kot 150.000 članov, se je namreč odločila, da se osredotoči na zahtevo po oprostitvi politikov in voditeljev civilne družbe, ki čakajo na razsodbo vrhovnega sodišča. Slednja naj bi bila objavljena v prihodnjih tednih.
Ne gre, kot na obeh straneh poudarjajo, za nasprotovanje usmeritvi partnerske organizacije, vendar je jasno, da se delitve prenašajo s politike na voditelje civilne družbe. Voditelje, kajti ljudje še vedno množično pozivajo k enotnosti. Omnium je svojo prireditev pripravil dopoldne v barcelonskem mestnem središču; udeležilo se je je več tisoč ljudi, na njej so spregovorili predvsem svojci obtožencev, prisotni so bili najvišji predstavniki vseh treh političnih strank, ki se zavzemajo za osamosvojitev Katalonije, tako da je šlo formalno za enotno manifestacijo.
Z vsem skupaj je bilo kar nekaj težav. Kot je na neformalnem srečanju z novinarji povedala predsednica glavnega organizatorja ANC Elisenda Paluzie, so se pred nekaj tedni znašli v težavah, ker se je prijavljalo veliko manj ljudi kot v prejšnjih letih. "Prijave so začele naraščati šele, ko smo sporočili, da letos ne bo v prvi vrsti prostora, rezerviranega za politike," je dejala in jasno nakazala velik razkorak med civilno družbo in politiko, ki nastaja predvsem zato, ker so pozivi ljudi politikom k enotnosti naleteli na gluha ušesa. Šele v zadnjih dneh so stanje umirila nekatera dejstva, med temi skupni poziv vseh političnih zapornikov in politikov v izgnanstvu k množični udeležbi na včerajšnji manifestaciji, na kateri se delitve niso izrazile.
Zavedajoč se tega stanja so namreč organizatorji za osrednjo temo izbrali enotnost. To je bila vodilna nit govorcev, ki so se zvrstili na odru v slabi uri. Poudarki so zadevali "zrelost in pripravljenost" katalonske družbe, potrditev, da je to najštevilnejša manifestacija v Evropi, poziv k enotni strategiji (če bomo uspeli, bomo dosegli cilj), ugotovitev, da je enotnost strateškega pomena za dosego neodvisnosti, svarilo Madridu, da represija ne more biti pogoj za dialog, in obljubo, da se ne bodo odpovedali svojim ciljem.
Podpredsednik organizacije Omnium Marcel Mauri je velik del govora posvetil sodni in policijski represiji, zahtevo po neodvisnosti pa je podprl s poudarkom, da želijo republiko, ki bo temeljila na svobodi in kjer nihče ne bo preganjan zaradi jezika, idej oziroma kakršnekoli drugačnosti.
