Komunizma v Gradcu ne pridigajo, pač pa ga živijo

Na občinskih volitvah v Gradcu so, kot je Večer že poročal, slavili komunisti (KPÖ). V nedeljo so dobili devet odstotnih točk več kot leta 2017 in dosegli zavidljivih 28,8 odstotka glasov. Več, kot je zbrala vladajoča Ljudska stranka (ÖVP) pod županom Siegfriedom Naglom. ÖVP je zgrmela za ducat odstotnih točk in je na drugem mestu s 25,9 odstotka glasov. Nagl, ki je mesto vodi od leta 2003, je spričo grenkega poraza napovedal odstop. Volilna udeležba je bila 54-odstotna.

Elke Kahr lahko postane prva županja iz vrst komunistov drugega največjega avstrijskega mesta z več kot 280 tisoč prebivalci oziroma sploh kakšnega večjega avstrijskega mesta. Z njo včeraj zavoljo zmagovitega direndaja, ki še traja, nismo dobili stika. Smo se pa pogovarjali z govorcem KPÖ v deželnem zboru Štajerske Georgom Fuchsom: "Izid volitev v Gradcu je presenetil vse. Tudi nas. Upali smo, da število glasov povečamo. Ampak da prehitimo ÖVP? Uspeh ima več vzrokov. Naš mestni minister za zdravje Robert Krotzer se je, denimo, leta boril za izboljšanje delovnih razmer v zdravstveni oskrbi. To se je nemara med pandemijo še bolj izrazilo. V Gradcu smo komunisti že leta znani, da rešujemo konkretne težave ljudi. V našo pisarno smejo zmeraj priti tisti, ki ne morejo plačevati vse višjih stanovanjskih najemnin ali pa jim grozi odklop elektrike. Mi to preverimo in poravnamo račune, da ljudje ne trpijo in znova zaživijo."

Toda od kod graški KPÖ denar? Fuchs pojasni: "Od poslanskih plač komunisti vtaknemo v žep na mesec le 2300 evrov, čeprav bi jih lahko jaz vsaj 6000 bruto. Na to smo pristali vsi komunistični poslanci. Če bo Elke Kahr postala županja, bo imela bruto plačo 14.300 evrov. Za socialno skrb bo šlo vse, kar bo čez 2300 evrov." Komunistično zmago Fuchs pripisuje tudi zgrešenim megalomanskim načrtom dosedanjega župana Nagla: "Česa vsega ni obljubljal? Zimske olimpijske igre sredi mesta, gondolo na Plabutsch, ladjo na Muri ... Na koncu je obljubil še podzemno železnico. Že prej ni uresničil nobene te zamisli. V zadnjo finto prodajanja velikih sanj z metrojem v Gradcu na koncu niso verjeli niti njegovi volivci."

V Gradcu - ki za bližnji Maribor že v predmestju, v Seiersbergu, pomeni kvitesenco potrošniškega kapitalizma - komunisti torej komunizma ne pridigajo, pač pa ga živijo. Socialni sklad je v Gradcu leta 1998 uvedel njihov legendarni voditelj Ernest Kaltenberger. Od takrat so on in tovariši v kapitalističnem sistemu zbrali več kot 2,5 milijona evrov in jih razdelili med ogrožene. Sociologi sveta so o tem pisali številne študije. Zategadelj je krivična šala, da je zdaj novo ime Gradca Stalingrac. Komunisti v Gradcu ne teoretizirajo o krivični družbi, marveč ljudem pomagajo. In to ne le v predvolilnem času, kot počnejo druge stranke, če sploh.

Po preostali Avstriji komunisti ne uživajo takšne podpore. Na zvezni ravni na vsakih volitvah trepetajo, ali bodo presegli odstotek glasov in obdržali državno podporo. Član predsedstva KPÖ, koroški Slovenec Mirko Messner, ki je kot predsednik stranke letos junija odstopil, da bi dal priložnost mlajšim, je stranko pod svojim predsedovanjem oddaljil od dogmatizma, ki jo je že leta 1959 stal uvrstitve v zvezni parlament: "Po moje bo Kahrovi uspelo postati županja, če dobi podporo Zelenih in SPÖ." Messner opozori, da lokalne politike ne gre preslikavati na deželno ali zvezno raven, kjer se KPÖ še bori za preboj. Je pa optimist, kajti izidi lokalnih volitev tudi v Linzu in dunajskih okrajih kažejo, da dobivajo po dvakrat več zastopnikov. Na izzivalno vprašanje, ali KPÖ še priznava razredni boj, odgovori: "Razrednega boja ni treba priznavati, saj v resnici poteka. Tega se zavedajo tudi kapitalisti. Najbogatejši Zemljan Warren Buffet je nedavno rekel, da bodo v razrednem boju bogataši zmagali. Bomo videli."

Avstrijski komunisti za zdaj revolucije še ne bodo sprožili. Kajti očitno se do oblasti prebijajo čez volilni sistem.