Vojislav Bercko
Nihče ni resnično verjel, da bo srečanje voditeljev skupine G7, torej Združenih držav Amerike, Japonske, Kanade, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Italije in združno še Evropske unije, prineslo kakšne velike preboje v svetovni politiki. Preveč je bilo odprtih vprašanj in še več interesov, da bi lahko bili soglasni. Izplen pa ... Končalo se je prijateljsko, kot takšnim srečanjem tudi pritiče.
Iran zunaj dnevnega reda
Gostitelj, francoski predsednik Emmanuel Macron, je po koncu tridnevnega vrha v obmorskem mestu Biarritz, med drugo svetovno vojno znanem kot eno največjih oporišč za nemške podmornice, ki so v Atlantskem oceanu napadale ameriške in britanske ladijske konvoje, po poročanju STA dejal, da so pogovori vzpostavili pogoje za "srečanje in torej za dogovor" ameriškega in iranskega predsednika, Donalda Trumpa in Hasana Rohanija, o iranskem jedrskem vprašanju. Upa, da se bosta lahko srečala v prihodnjih tednih. "Želim si, da bi se na vrhu lahko sestala Rohani in Trump. Če bo Rohani sprejel srečanje s Trumpom, je dogovor mogoče doseči," je dejal Macron na sklepni tiskovni konferenci vrha s predsednikom ZDA. Trump pa je povedal, da se je z Rohanijem pripravljen srečati, če bodo za to obstajale "ustrezne okoliščine". Macronovo željo, da bi se srečala v prihodnjih tednih, pa je označil za realistično. Meni, da se bo z njim želel srečati tudi Rohani, saj si "Iran želi urediti situacijo". Gostitelj vrha Macron je pred tem na tiskovni konferenci tudi povedal, da se sicer glede iranskega vprašanja "ni še nič zgodilo" in da so "zadeve izredno krhke". Kot resnično spremembo pa je označil dejstvo, da je Rohani pokazal odprtost za morebitno srečanje s Trumpom.
Rohani je sicer sporočil, da se je v dobro Irana pripravljen srečati s komerkoli. "Treba pa je videti, kako bi lahko zgradili nov jedrski dogovor z Iranom," je dodal. Kot je dejal, si ZDA želijo, da bi sporazum veljal daljše obdobje in da bi nadzor veljal za več krajev. Drugih podrobnosti ni želel povedati, da ne bi oslabil pogajanj. Trump je o vsem skupaj dejal, da ima "zelo dober občutek", da bi lahko dosegli nov jedrski dogovor z Iranom. "Morda ne takoj, na koncu pa le," je poudaril.
Golf in diplomacija
Prihodnje leto bodo vrh skupine G7 gostile ZDA in Trump je dal še pred koncem vrha vedeti, da bi lahko potekal v Miamiju na Floridi, kjer ima sicer blizu letališča svoje golf igrišče. Dejal je, da bi na vrh v ZDA povabil tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina, čeprav je bila Rusija zaradi priključitve ukrajinskega polotoka Krim leta 2014 izključena iz skupine. "Zagotovo bi ga povabil," je dejal. Če bo prišel ali ne, pa ne ve, saj da je Putin "ponosna oseba".
Več o gospodarstvu, manj o okolju
Toda poudarki so bili drugje. Svetovna trgovina. Trump je napovedal uvedbo novih carin na kitajsko blago in zatresel svetovne borze, nato pa svoje izjave deloma omilil. Dejal je, da bodo kitajski in ameriški pogajalci "zelo kmalu" sedli za skupno mizo. Nov krog pogajanj je bil sicer pred časom že napovedan za september, a po dogajanju minulih dni ni bilo jasno, ali se bo zgodil ali bosta šli državi v resno eskalacijo trgovinske vojne. Oglasil se je tudi glavni kitajski pogajalec Liu He, sicer tudi podpredsednik kitajske vlade, ki je pozval k umiritvi odnosov med stranema. "Težavo smo pripravljeni z mirno roko reševati skozi pogajanja in sodelovanje," je zatrdil in poudaril, da Kitajska močno nasprotuje eskalaciji trgovinske vojne. Trump je kasneje sicer dejal, da je Kitajsko stisnil v kot in da nima druge možnosti, kot da popusti.
Vseeno pa so politiki ocenili, da so pokazali enotnost. Kar si lahko vsakdo razlaga po svoje. ZDA oziroma njihov predsednik na primer niso sodelovale na razpravi o varovanju okolja, saj so pod Trumpom izstopile iz pariškega podnebnega sporazuma, sklenjenega konec leta 2015. Očitno je res bila v ospredju ekonomija. Macron je ob vsem tem povedal, da sta s Trumpom dosegla "zelo dober dogovor" glede francoskega digitalnega davka na prihodke velikih tehnoloških podjetij, med katerimi prednjačijo ameriški Google, Apple, Amazon in Facebook, ki po svetu plačujejo izjemno nizke davke na dohodek. Trump je zaradi tega davka že večkrat zagrozil z uvedbo carin na francosko vino, zaradi česar je EU že napovedala, da bi v tem primeru sprejela proticarine. Macron je še pojasnil, da so se države skupine G7 in EU strinjale, da se bodo v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj v letu 2020 sporazumele o globalno usklajenem digitalnem davku. Ko bo ta mednarodno dogovorjeni davek uveljavljen, bo Francija umaknila svojega, je napovedal.
