Kurz želi ohraniti oblast, odstopili vsi ministri svobodnjakov

Boris Jaušovec Boris Jaušovec
20.05.2019 19:26

O najnovejši avstrijski korupcijski aferi in njenih posledicah na politiko smo se pogovarjali z uglednim avstrijskim sociologom Christianom Fleckom

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dr. Christian Fleck: "Kancler ob izbruhu afere ni bil najbolj bister." 
Boris Jaušovec

Kako bo naprej delovala vlada avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza iz Ljudske stranke (ÖVP) po razkritju korupcijske afere podkanclerja Heinz-Christiana Stracheja iz manjše, skrajno desne populistične svobodnjaške partnerice (FPÖ) in njegovem sobotnem odstopu iz vlade in z mesta predsednika svobodnjakov, še ni najbolj jasno. Kurz pravi, da jo bo skušal normalno voditi do vnovičnih predčasnih volitev septembra. Po današnjih pogovorih s svobodnjaki je sicer dejal, da je zavoljo škandala pretresen in da ima "FPÖ povsem napačen pristop do politike". Kritičen je bil tudi do svobodnjaškega notranjega ministra Herberta Kickla. Sprva se je zdelo, da ga ne bo odstavil, po drugem pogovoru s predsednikom Alexandrom Van der Bellnom pa je danes to znova najavil. Kickl je bil namreč v času, ko je nastal sporni videoposnetek, generalni sekretar FPÖ, odgovoren tudi za finance. In iz FPÖ so danes že sporočili, da so iz vlade odkorakali vsi njihovi ministri.
Na graško Univerzo Karla in Franca smo poklicali uglednega avstrijskega sociologa Christiana Flecka: "Ni še prav jasno niti to, kako bodo avstrijski volivci reagirali na ta video. Del volivcev svobodnjakov se gotovo ne bo dal motiti in jih bo še naprej volil. Vendar bo FPÖ vseeno izgubila veliko glasov. Menim tudi, da bo izgubo naklonjenosti utrpela tudi Kurzeva ÖVP." Zakaj, vprašamo doktorja sociologije: "Kurz ob tem škandalu ni bil dovolj bister. Svobodnjaške ministre bi moral sam pometati iz vlade in javnosti pojasniti, vidite, poskusil sem z njimi, pa ne gre. Za takšno gesto bi ga volivci nagradili. A raje kalkulira, da bi s FPÖ morda lahko vladal še naprej. To je njegovo slabo sporočilo. Kako se bodo odrezale druge, to je opozicijske stranke, je tudi veliko vprašanje. Odvisno od tega, kako bodo materializirale posnetke z Ibize. Je pa socialdemokracija (SPÖ) v precejšnjem razsulu, podobno Zeleni, le Neos - sem skoraj gotov - da si bo pridobil glasove. Predsednica Neosa Beate Meinl-Reisinger je bila zelo ostra do svobodnjakov. Ne nazadnje v Neosu morda še najbolje poznajo, mnogi so tja prišli prav iz FPÖ. A opozicijske stranke še imajo možnost, da do septembra še ujamejo ritem in napravijo všečno figuro za volivce."
Zakaj pa kancler Kurz s svobodnjaki ni opravil že prej? V letu in pol so mu namreč ves čas z različnimi škandali, ki so vsebovali tudi razne neonacistične in identitarne izpade, sramotili vladanje. Fleck: "Kurz zdaj pravi, da so mu tudi onemogočali izvesti velike reforme. V tem pojasnjevanju mladi kancler ni preveč prepričljiv. Videti je, da hoče ostati na oblasti. S FPÖ mu je ta račun najlažji. Kajti nihče ne verjame v vnovično veliko koalicijo ÖVP s SPÖ. Stranki sta še zmeraj daleč narazen. Kurz je predvsem oportunist. Če bodo bolj leve stranke septembra dobile več glasov, bo tudi Kurz postal liberalnejši in bo v vlado povabil Neos in morda tudi Zelene." Doslej se je zdelo, da Kurz sledi politiki FPÖ, glede migrantov, glede kontrol na schengenski notranji meji, tudi s Slovenijo, pri nižanju otroških dodatkov za tuje delavce. Fleck pojasnjuje: "Drži, vendar mislim, da Kurz ni tako kot svobodnjaki v srcu prepričan, da bi bilo hujskanje zoper tujce kakšna pametna politika. Ko je pristajal na te ukrepe, si je v resnici želel samo prehiteti FPÖ."
Medtem je vodstvo FPÖ v nedeljo zvečer za novega vodjo imenovalo dosedanjega ministra za infrastrukturo Norberta Hoferja, ki se je na predsedniških volitvah leta 2016 presenetljivo dobro kosal s kasneje izvoljenim Van der Bellnom. Politična kriza pri severnih sosedih je izbruhnila, ko sta najprej nemška medija Spiegel in Süddeutsche Zeitung v petek objavila videoposnetek, skrivaj posnet že pred parlamentarnimi volitvami v Avstriji leta 2017. Na njem Strache v sproščujoči počitniški atmosferi vile na španski Ibizi domnevni ruski bogatašinji v zameno za denarno in politično podporo ponuja pogodbe z vlado in izkazuje interes za vpliv na medije. Kremelj je danes po poročanju slovenske tiskovne agencije STA zanikal svojo povezanost. Tudi ruski oligarh Igor Makarov je zatrdil, da ni povezan z bogatašinjo, ki je trdila, da je njegova nečakinja, saj da je edinec. Za odstop z vseh funkcij se je odločil tudi vodja poslanske skupine svobodnjakov v parlamentu Johann Gudenus, ki se je prav tako znašel na spornem videoposnetku, katerega avtorji še niso znani.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta