Urška Mlinarič
Tako kot je Bosna in Hercegovina politično-administrativno razdeljena na entiteti Federacijo in Republiko Srbsko ter distrikt Brčko, tako razdeljena se je lotila tudi spopadanja s koronavirusom. Ukrepe so sprejemali na ravni entitet, in čeprav so ti bili zelo podobni, se je koronavirus bistveno bolj kot v Federaciji širil v Republiki Srbski, kjer je bilo eno od žarišč prav glavno mesto Banjaluka. Še posebno dobro pa jo je odnesla prestolnica države, Sarajevo, kjer je, kot ugotavlja eden od njenih prebivalcev in koordinator pri Svetu za zunanje odnose Osman Softić, bilo le malo okuženih. Softić je prepričan, da bi lahko bili pri spopadanju z epidemijo bistveno uspešnejši, če bi ukrepe koordinirali na ravni celotne države. Pa vendarle se je, po njegovem, v tej krizi dokazalo, da je mogoče boljše sodelovanje med entitetami, če je le volja.
30.000 ljudi je v času koronakrize ostalo brez službe
Afera malina
Ljudje, ki so zelo disciplinirano spoštovali vse zaščitne ukrepe, so v začetku maja doživeli hladen tuš, ko so v javnost pricurljale fotografije z rojstnodnevne zabave predstojnika splošne in abdominalne kirurgije sarajevskega kliničnega centra Jusufa Šabanovića v eni od sarajevskih restavracij. Ob dejstvu, da je šlo za zabavo zdravnika v času epidemije, je bila zadeva toliko bolj občutljiva, ker se je ob vrsti pomembnih ljudi, od profesorjev do ministrov, zabava ob litrih alkohola zgodila v času postnega meseca ramazana. Na njen pa sta bila prisotna tudi zelo priljubljena pevca, Halid Bešlić in Hari Varešanović iz skupine Hara Mata Hari.
"Zaradi tovrstnega obnašanja in neodgovornosti so bili ljudje ogorčeni. Prepričan sem, da bodo priljubljena pevca ljudje kaznovali, tudi z manjšim obiskom njunih koncertov. Posebno pa je zaupanje v etične standarde in odgovornost zamajalo ravnanje ljudi, katerih naloga je, da izobražujejo in so vzor ljudem. Ponovno se je pokazalo, da je narod kot celota bolj discipliniran od elite," pravi Softić. Epilog zgodbe: Šabanović je bil razrešen z mesta predstojnika, medtem ko se je državni minister za zunanjo trgovino Staša Košarac izvlekel z opravičilom. Tudi zato, ker je bila javnost že soočena z novo afero, tokrat vezano na nabavo sto kitajskih respiratorjev. Posel je dobilo podjetje Srebrena malina znanega tv-voditelja, ki se ukvarja s proizvodnjo in predelavo malin, pozornost pa je zbudila tudi cena; 50.000 evrov za en respirator. Zaradi omenjenega je odstop ponudil direktor Federalne uprave civilne zaščite Fahrudin Solak, sprožena pa je bila tudi parlamentarna preiskava, pri čemer so preiskovalci Državne agencije za preiskovanje zaradi ugotavljanja vpletenosti že zasegli telefon tudi predsedniku federalne vlade Fadilu Noviću. Omenjena agencija preiskuje tudi nekaj primerov domnevno neustrezne nabave zaščitne opreme tudi v Republiki Srbski, kjer tudi niso bili imuni na koronazabave. Sicer BiH ni imela večjih težav pri nabavi druge zaščitne opreme, saj, tako Softić, so ji veliko darovale ZDA, Turčija, Rusija, Azerbajdžan, Malezija, Katar in Združeni arabski emirati.
V samoizolaciji celotna tovarna
V BiH je bilo doslej ugotovljenih 2435 okuženih ljudi, pri čemer je 151 ljudi podleglo bolezni. Čeprav se v zadnjih tednih situacij umirja, pa so te dni odkrili novo žarišče okužb v mestu Tešanj. Samo včeraj je bilo tam potrjenih 19 okuženih. Po poročanju sarajevskega portala Klix naj bi bilo zaradi širjenja okužbe v samoizolaciji vseh 80 zaposlenih v podjetju Koža-komerc.
Mi to zmoremo
Sicer pa se tudi v BIH ukrepi počasi sproščajo. Ravno včeraj so odprli nakupovalne centre, restavracije in lokali bodo lahko stregli tudi v notranjosti, s 1. junijem, ko se odpirajo tudi meje, pa bodo odprli tudi bazene in velnese, medtem ko frizerji in kozmetičarke že delajo, seveda ob spoštovanju vseh zaščitnih ukrepov. Federalna uprava civilne zaščite federalni vladi tudi predlaga, da z majem prekličejo izredne razmere, medtem ko v Republiki Srbski še niso tako daleč. Pouk pa v obeh entitetah ostaja na daljavo.
Epidemija je močno prizadela tudi bosansko-hercegovsko ekonomijo. "BiH je siromašna država, vlade na nivoju entitet nimajo dovolj sredstev za pomoč gospodarstvu, pa vendarle so v določeni meri ukrepale, da bi se ohranilo čim več delovnih mest," pravi Softić. Kljub temu je po zdajšnjih statistikah brez dela ostalo že čez 30.000 ljudi. Tudi zato se je oblikovala iniciativa Mi to zmoremo, v kateri pod vodstvom Sarajevo business foruma strokovnjaki z različnih področij snujejo program, ki bi omogočil čim večjo samooskrbo v BIH.
