Galerija Reinisch na elitni graški lokaciji na Glavnem trgu je bila sinoči nabito polna. Več kot sto obiskovalcev, tudi iz Slovenije, predvsem s Ptuja, je prišlo na razstavo 42 črno-belih fotografij avstrijskega umetniškega fotografa Branka Lenarta z naslovom Big Sur Real.
Ob avtorjevi 75-letnici bo razstava na ogled do 15. junija, torej ko bo prav tedaj, na njegov rojstni dan, predvidoma izšla tudi velika monografija o njegovem več kot 50-letnem umetniškem ustvarjanju. Knjiga bo prinesla izbor 120 fotografskih del - negativov se je v Lenartovem več kot polstoletnem delu nabralo 135 tisoč. Pripravila sta jo avstrijski likovni kritik Günther Holler Schuster in slovenska umetnostna zgodovinarka Marjeta Ciglenečki.
Kot je Holler Schuster povedal na otvoritvi, "je Branko Lenart popotnik v tuje dežele, tukaj na tej razstavi na jug sveta, pri čemer se za nas, Avstrijce, jug prične že v njegovi rodni Sloveniji. V pogonu je Branko že od konca 60. let prejšnjega stoletja. Na tej razstavi nam v črno-beli metodi predstavlja veliko osebnega, a vendar tudi zgodovinskega. Njegova fotografska topografija zajema več kot 30 držav, mnoge je obredel z motorjem, in izraža njegovo osebno strast po jugu. Fotografije so razstavljene v parih, po dve in dve, tako kot so tudi pred nami strani knjig, ki so doslej že izšle o njegovem delu, kadar jih odpremo." Ob tem povejmo, da se je Lenart rodil na Ptuju. Straši, trgovci, so zavoljo nacionalizacije emigrirali v Avstrijo, ko mu je bilo komaj šest let.
Kritik je dodal, da Lenartove pestre fotografije poleg umetniškega izraza premorejo ne le moč dokumentacije, pač pa reportaže oziroma celo "moč serije", kajti vsaka njegova fotografija "pripoveduje zgodbo". Monografija Krkavče, Lenartova monografija iz izumirajoče slovenske istrske vasi, pa je že kar "sociološka raziskava", mu je polaskal kritik Holler Schuster, ki je tudi menil, da je Lenart pravzaprav "pionir avtorske fotografije". Dodajmo, da Lenartov objektiv motive često posname na humoren način oziroma njegova prezentacija v preteklosti zmeraj išče "nov pomen obstoječega".
Lenart se ob tem rad poigrava tudi s pomeni besed. Spomnimo na naslov njegove monografije Only Yu, ki prinaša podobe iz bivše Jugoslavije. Tudi pri naslovu graške razstave gre vsaj za tri pomene. "Big Sur Real lahko beremo kot veliki nadrealizem, lahko pa se tudi spomnimo, da je John Kerouac svoj roman Na cesti, kot je bil tudi naslov moje prve fotografske razstave v Gradcu v sedemdesetih letih, napisal v kalifornijski vasici Big Sur. Sur Real pa lahko v španščini pomeni tudi pristni jug," je Lenart na otvoritvi povedal posebej za Večer.
Branko Lenart, ki je bil tudi predavatelj na graški Višji zvezni tehnični šoli za umetnost in oblikovanje, je v Avstriji in Sloveniji znan še kot nekdanji predsednik Kulturnega društva člen sedem za avstrijsko Štajersko. Predsedovanje je leta 1994 ustanovni član društva pogumno prevzel, ko je tej organizaciji slovenske manjšine pretilo, da zavoljo groženj in pošiljke pisemske bombe tedanji predsednici Andrei Zemljič, preprosto razpade. V štirinajstih letih pod Lenartom je društvo prišlo do svoje obnovljene domicilne Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu, manjšina pa do mesta v sosvetu pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja in s tem do de facto priznanja, ki je štajerskim Slovencem sicer formalno zapisano v Avstrijski državi pogodbi iz leta 1955. Leta 2007 je Lenarta na predsedniškem mestu nasledila sedanja predsednica Susanne Weitlaner.
