Andreja Kutin
"Naša sposobnost zaznavanja toplote, mraza in dotika je bistvena za preživetje in temelji na naši interakciji s svetom okoli nas. V vsakdanjem življenju te občutke jemljemo kot samoumevne, toda kako se sprožijo živčni impulzi, da lahko zaznamo temperaturo in pritisk? To vprašanje so rešili letošnji dobitniki Nobelove nagrade," piše v obrazložitvi nagrade. Čeprav je billo veliko ugibanj o tem, da bo letošnjo nagrado prejel kdo od znanstvenikov, ki so združili moči v reševanju pandemske virusne krize (najvišje sta kotirala Katalin Kariko in Drew Weissman, ki je največ prispevala k razvoju mRNK cepiv), se odbor ni odločil za to potezo.
Odklepanje skrivnosti
David Julius je ameriški fiziolog, ki je s pomočjo kapsaicina, spojine iz čilijeve paprike, ki povzroča pekoč občutek, identificiral senzor v živčnih končičih kože, ki se odziva na toploto. Ameriški nevrolog Ardem Patapoutian pa je s celicami, občutljivimi na pritisk, odkril nov razred senzorjev, ki se odzivajo na mehanske dražljaje v koži in notranjih organih. Ta prebojna odkritja so sprožila intenzivne raziskovalne dejavnosti, ki so privedle do hitrega povečanja našega razumevanja, kako naš živčni sistem zaznava toploto, mraz in mehanske dražljaje. Nagrajenci so odkrili kritične manjkajoče člene v našem razumevanju kompleksnega medsebojnega delovanja naših čutov in okolja, piše v izjavi za javnost ob podelitvi Nobelove nagrade za medicino.
Kako dojemamo svet?
Ena od velikih skrivnosti, ki jih človeštvu še ni uspelo razvozlati, je vprašanje, kako čutimo svoje okolje. Mehanizmi, na katerih temeljijo naši čuti, že tisočletja sprožajo našo radovednost, na primer, kako svetlobo zaznavajo oči, kako zvočni valovi vplivajo na naša notranja ušesa in kako različne kemične spojine medsebojno delujejo z receptorji v nosu in ustih, kar ustvarja vonj in okus. Imamo tudi druge načine dojemanja sveta okoli nas.
V 17. stoletju si je filozof René Descartes zamislil niti, ki povezujejo različne dele kože z možgani. Na ta način bi noga, ki se dotakne odprtega ognja, poslala mehanski signal v možgane. Odkritja so kasneje razkrila obstoj specializiranih senzoričnih nevronov, ki beležijo spremembe v našem okolju. Joseph Erlanger in Herbert Gasser sta leta 1944 prejela Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino za odkritje različnih vrst senzoričnih živčnih vlaken, ki se odzivajo na različne dražljaje, na primer pri odzivu na boleč in neboleč dotik.
Pred odkritjem Davida Juliusa in Ardema Patapoutiana je naše razumevanje, kako živčni sistem zaznava in interpretira naše okolje, še vedno vsebovalo temeljno nerešeno vprašanje: kako se temperatura in mehanski dražljaji pretvorijo v električne impulze v živčnem sistemu? Znanstvenika sta uspešno razvozlala še zadnjo uganko na seznamu ugank čutil.
Več kot stoletje staro Nobelovo nagrado podeljuje švedska akademija za znanost, nagrajenci pa prejmejo tudi finančno nagrado v višini 10 milijonov švedskih kron. Jutri sledi objava letošnjega Nobelovega nagrajenca za fiziko, potem sledijo kemija, književnost in mir ter kot zadnja prihodnji ponedeljek še razglasitev Nobelove nagrade za ekonomijo.
