Odzvonilo hrvaškemu shodu na Libuškem polju

Letos tako imenovane množične komemoracije na Libuškem polju pri Pliberku na avstrijskem Koroškem, kjer so se do leta 2019 po večini zbirali skrajni desničarji iz Hrvaške in tudi iz vse Evrope, ne bo. Za nameček so avstrijske oblasti te dni dosegle, da sta bila s spominskega obeležja, ki stoji na Libuškem polju od leta 1987, odstranjena ustaška šahovnica s prvim belim poljem in hrvaški napis: "V čast in slavo padli hrvaški vojski".

Ogorčenje v častnem vodu

Spomenik je na polju, ki je tudi v njegovi lasti, postavil avstrijski Pliberški častni vod. Njegov predstavnik Velimir Bujanec je na družbenem omrežju pred dvema dnevoma ogorčeno zapisal, da so "avstrijske oblasti z obeležja odstranile zgodovinski hrvaški grb" in omenjeni napis. Dodal je, da je to še en škandal po tem, ko so avstrijske oblasti prepovedale komemoracijo, in da takšna "oskrunitev spomenika hrvaškim žrtvam in prepoved žalnega zborovanja" ni uspela ne Titovi Jugoslaviji in ne dosedanjim avstrijskim vladam, je pa uspela sedanji vladni koaliciji ljudske stranke in Zelenih, ki se je po njegovem priklonila "levim ekstremistom" v lastni vladi. Odstranitev grba in napisa je sicer zahteval namestnik okrajnega glavarja v Velikovcu Gert Andre Klösch. Lokalne oblasti iz Velikovca, pod to okrajno glavarstvo namreč spada tudi Pliberk, so za zagrebški dnevnik Večernji list ta teden zatrdile, da je bila odločitev za odstranitev ustaških simbolov sprejeta že 1. aprila. Lastnikom so dali štiri tedne časa, da to uredijo. Večernji list ob tem piše, da so vsaj napis člani Častnega pliberškega voda odstranili sami, češ da bodo postavili drugega.

Na Libuškem polju so se od daljnega leta 1951 praviloma drugo soboto v maju vsako leto zbirali po večini Hrvati, da bi počastili spomin na britanski vojski Titovim partizanom po drugi svetovni vojni vrnjene in po Jugoslaviji na različnih krajih pobite pripadnike, borce in tudi civiliste ustaške NDH. Toda v zadnjih letih se je komemorativna slovesnost pri Pliberku izrodila v parado skrajnih desničarjev, ki so vse bolj ekstremistično izražali svoje ustaške, fašistične in nacistične simbole ter vzklike, prireditev pa so v Avstriji že začeli imenovati "revizionistični ritual". Zato je julija leta 2020 avstrijski parlament od notranjega ministrstva zahteval, naj preveri možnost prepovedi srečanj na Libuškem polju. Zadnji shod, katerega pokrovitelj je bil z eno prekinitvijo od leta 1991 hrvaški sabor, je bil tam leta 2019, in to znova z več neonacističnimi incidenti. Naslednji dve leti pa zavoljo covida-19 množičnih zborovanj, ko je na Libuško polje prišlo tudi več kot 20 tisoč ljudi, ni bilo.

Proti civilne in cerkvene avstrijske oblasti

Letošnji shod, ki bi moral biti v soboto, 14. maja, je zdaj prepovedan. Pliberški častni vod je shod zmeraj prijavljal kot cerkveno prireditev, saj je zraven spadala tudi maša. Toda shodu je poleg dežele Koroške pod deželnim glavarjem Petrom Kaiserjem že leta 2019 obrnila hrbet tudi krška škofija. Slednja je tedaj zavrnila dovoljenje za mašo, ki je bila nato vseeno pripravljena, vendar v zasebnem svojstvu in z nižjimi duhovniki.

Letos marca je Odbor za notranje zadeve avstrijskega parlamenta na podlagi poročila strokovne komisije od notranjega ministra Gerharda Karnerja zahteval prepoved shoda. Že leta 2021 je Avstrija namreč razširila prepoved nacističnih simbolov tudi na ustaško ikonografijo, prepovedala pa je ob tem tudi zastavo in grb HOS-a, to je Hrvaških oboroženih sil, ki so se v zadnjih jugoslovanskih vojnah borile zoper velikosrbsko agresijo, a pri tem posvojile ustaška obeležja.

Koroška Slovenka Olga Voglauer, poslanka Zelenih v zveznem parlamentu, je bila leta 2020 sopobudnica ustanovitve omenjene strokovne skupine iz vrst zgodovinarjev, pravnikov, predstavnikov Katoliške cerkve, deželnih koroških oblasti in avstrijskega zveznega notranjega ministrstva. "Pobuda je nastala, ker ljudem, ki so se zbirali pri Pliberku, nikoli ni šlo za politično nevtralno komemoracijo žrtev, marveč za politične namene in za praznovanje fašistične ideologije. Za nas Zelene nikakor ni sprejemljivo, da so tam slavili vojne zločince kot heroje in povzdigovali režim NDH, ki je bil povezan z rajhom in je tudi sam upravljal koncentracijska taborišča, recimo Jasenovac," nam je ob tem povedala poslanka. Zeleni sedaj upajo, da se zaradi prepovedi na Libuškem polju "ustaški shodi nikoli več na bodo ponovili".

Slovesnost v Udbini in na Mirogoju

Za zdaj je znano, da bo namesto velike komemoracije v Pliberku v petek, 13. maja, v tamkajšnji farni cerkvi zgolj skromna maša. Naslednji dan, torej v soboto, 14. maja, naj bi k sedaj okrnjenemu spomeniku hrvaški veleposlanik v Avstriji položil venec. Hrvaške oblasti, ki so doslej na Libuško polje zmeraj poslale visoko delegacijo, leta 2017 tudi 18 pripadnikov častne garde hrvaške vojske, ki pa so jo Avstrijci ob prihodu čez mejo razorožili, pa so se odločile, da bodo pliberško tragedijo zaznamovale tako kot lani s sobotno mašo v Udbini, v Liki, in se pobitim isti dan poklonile še na zagrebškem pokopališču Mirogoj.

Po telefonu smo govorili z govorcem koroške deželne policije Rainerjem Dionisiem, kako se avstrijska policija pripravlja, če bi se v soboto, 14. maja, kljub prepovedi na Libuškem polju vseeno zbralo več ljudi. "Zaenkrat nimamo še nobene uradne prijave za morebitni shod, vendar ga organizatorji lahko prijavijo še 48 ur pred dogodkom. Seveda naša policija že zbira vse morebitne informacije in uporablja svoje vire, da lahko analiziramo ter predvidimo, kaj se lahko tisto soboto zgodi. Zaenkrat imamo prijavljeno zgolj petkovo mašo v pliberški farni cerkvi in eno protimanifestacijo zoper shod na Libuškem polju. Seveda vam ne morem izdati, kako, kje in s kakšno silo bo naša policija reagirala, če bi kdo hotel organizirati neprijavljeni shod. Toda, verjemite mi, da smo in bomo pripravljeni na vsa morebitna presenečenja," je za Večer povedal Rainer Dionisio.