Nič kaj optimistično se je v New Yorku začela splošna razprava svetovnih voditeljev na 76. generalni skupščini Združenih narodov (ZN). Za to je že v uvodu poskrbel voditelj svetovne organizacije Antonio Guterres, lani izvoljen za novi štiriletni mandat, ki je brez dlake na jeziku opozoril: "Tu sem, da sprožim alarm, svet se mora zbuditi, ker je na robu prepada in se pomika v napačno smer." Naslovna tema zasedanja je sicer "Graditi odpornost z upanjem - okrevanje po covidu-19, obnova trajnostnosti, odziv na potrebe planeta, spoštovanje pravic ljudi in oživitev Združenih narodov". Na prvem mestu bo tako razprava o tem, kako končati pandemijo in poskrbeti za okrevanje, ki bo bolj pravično, enakopravno in zeleno.
Svet je na robu prepada in se pomika v napačno smer
Svet potrebuje sodelovanje
Na vrh kriz, s katerimi se sooča svet, je uvrstil pandemijo covida-19, ki povečuje neenakosti, podnebno krizo, Afganistan, Etiopijo, Jemen ter dezinformacije. Solidarnosti v svetu ni, kar ponazarja dejstvo, da se v bogatih državah cepiva proti covidu-19 znajdejo v smeteh, v revnih pa se soočajo s pomanjkanjem teh cepiv, je opozoril.
To seveda ni vse. "Skrbi me, da naš svet drsi proti dvema nizoma gospodarskih, trgovinskih, finančnih in tehnoloških pravil, dvema različnima pristopoma k razvoju umetne inteligence in na koncu tudi dvema različnima vojaškima in geopolitičnima strategijama. To je recept za težave, kar bo veliko manj predvidljivo kot hladna vojna. Za obnovo zaupanja in navdihovanje upanja potrebujemo sodelovanje," je dejal Guterres. Kot enega najpomembnejših je izpostavil okoljsko vprašanje: "Okno priložnosti za omejitev segrevanja ozračja na le 1,5 stopinje Celzija od predindustrijske ravni se hitro zapira. Do leta 2030 potrebujemo 45-odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov." Dodal je, da upanje obstaja, ker je človeštvo sposobno rešiti probleme, ki jih je samo ustvarilo.
"Bombe nas ne ubranijo pred virusom"
Toda največ pozornosti je požel nastop ameriškega predsednika Joeja Bidna, še zlasti, ker je njegov predhodnik Donald Trump zavračal idejo multilateralizma, pa tudi o boju proti podnebnim spremembam ni želel niti slišati. Še več, pod njim so ZDA izstopile iz pariškega podnebnega dogovora, kamor jih je Biden januarja letos po inavguraciji nemudoma vrnil. Ameriški unilateralizem se znova spreminja v multilateralno sodelovanje, je uvodoma dejal Biden in podobno kot večkrat pred tem napovedal vrnitev ZDA na svetovni oder.
Pahorjeva dvostranska srečanja
Slovenski predsednik Borut Pahor ima ob robu generalne skupščine na sporedu tudi številna dvostranska srečanja. Včeraj se je tako sešel s predsednikom Južne Koreje Moon Jae-inom in si z njim izmenjal državni odlikovanji. Ob tem je Pahor predlagal skupna prizadevanja za širitev sodelovanja na področju transporta in logistike, še posebej z uporabo slovenske Luke Koper, kakor tudi trgovine in investicij. Kasneje se je sestal tudi s katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom bin Kalifom al Tanijem. Predvidena so še srečanja s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom, predsednikom Kostarike Carlosom Alvaradom Quesadom, predsednikom Zelenortskih otokov Jorgejem Carlosom Fonseco, predsednikom Vietnama Nguyễn Xuân Phúc-om, zunanjim ministrom Ruske federacije Sergejem Lavrovom ter nekaterimi drugimi.
Pahor bo na generalni skupščini govoril v petek.
Glede pandemije covida-19, ki je v svetu terjala več kot 4,5 milijona življenj, je ameriški predsednik zagotovil, da bodo ZDA sodelovale v boju proti sedanji in morebitnim prihodnjim pandemijam ter podprle človeško dostojanstvo, človekove pravice. "Zavrnili bomo teptanje in sprevračanje univerzalnih načel v gonji za golo politično moč," je dejal.
Glede mednarodne politike pa: ZDA po umiku iz Afganistana začenjajo dobo nepopustljive diplomacije, je dejal. Pripravljene so uporabiti silo, vendar kot zadnji izhod. "Bombe in naboji nas ne ubranijo pred koronavirusom," je dejal in omenil, da so ZDA za globalni boj proti pandemiji že namenile 15 milijard dolarjev, danes pa naj bi o tem povedal še kaj več.
"Avtoritarni voditelji želijo končati demokracijo"
Biden je ponovil zavezo za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ter napovedal sodelovali s kongresom za podvojitev finančne pomoči ZDA svetu za boj proti podnebnim spremembam. ZDA si bodo prizadevale, da se nove tehnologije uporabljajo za pomoč ljudem, ne pa za zatiranje manjšin, je dejal in napovedal nova vlaganja ter prizadevanja za delavske pravice po svetu, podporo nadzoru nad orožjem, svobodni plovbi, jedrski razorožitvi Korejskega polotoka ter nadaljevanje boja proti terorizmu brez velikih vojaških posredovanj. Ponovil pa je, da ZDA Iranu ne bodo dovolile, da pride do jedrskega orožja. Biden je kritiziral naraščanje avtoritarizma po svetu. "Avtoritarni voditelji želijo končati demokracijo po svetu," je dejal ter med branike demokracije poleg borcev za človekove pravice postavil tudi novinarje.
Janša raje na Madžarsko
Ćeprav naj bi bilo sprva predvideno, da se bo generalne skupščine ZN udeležil premier Janez Janša, je ta to čast podobno kot na lanskem virtualnem zasedanju GS ZN prepustil predsedniku Borutu Pahorju. Janša se bo raje jutri udeležil demografskega vrha v Budimpešti. Spisek udeležencev demografskega vrha je že skoraj železni repertoar - poleg gostitelja, madžarskega premierja Viktorja Orbana bodo tam še predsedniki poljske, češke in slovaške vlade, Mateusz Morawiecki, Andrej Babiš in Eduard Heger, srbski predsednik Aleksandar Vučić in voditelj Republike srbske ter predsedujoči predsedstva BiH Milorad Dodik. Za bolj svetovljanski pridih naj bi poskrbel bivši podpredsednik ZDA, sicer izraziti konservativec Mike Pence.
Pristop ZDA je označil za skladnega z načeli ZN in dejal, da imajo vse svetovne sile dolžnost skrbnega urejanja svojih odnosov. "ZDA bodo ognjevito tekmovale in vodile z vrednotami, postavili se bomo za zaveznike proti močnim državam, ki želijo obvladovati s prisilo, ne iščemo pa nove hladne vojne ali sveta razdeljenega v bloke. Pripravljeni smo sodelovati z vsemi," je zagotovil.
