"Palestinci smo v karanteni vse leto. Večji problem pa je, da Izrael ne počiva niti za čas koronavirusa."

Fareedova kmetija je zasajena z mandljevimi, figovimi in oljčnimi drevesi. Podedoval jo je od očeta, ta jo je podedoval od svojega. Na kmetijo ga ne veže samo zaslužek. "Pomembna mi je, ker mi jo je zapustil ata. Svoje otroke vzgajam v istem duhu, tradicija ni kar tako. Hčerki kmetovanje leži. Dobro opazuje in se hitro uči. Opozori me, če se kateri rastlini stanje poslabša," pove s ponosom in pristavi, ​da "ti zemlja dvojno vrača, če ji pokloniš potne kaplje". Fareed sicer biva v Ramali, kmetija pa se nahaja v njegovem rojstnem kraju Kira v coni C. Obkrožena je z izraelskimi naselbinami. Zaradi karantene in omejitev gibanja je v zadnjih mesecih ni obiskoval. Delo pogreša, a karantena bo minila, pravi. "Bolj kot virus bi znal biti odločilen Trumpov 'načrt stoletja' in nova izraelska koalicijska ureditev. Zelo verjetno je, da bodo moje zemljišče priključili izraelskemu ozemlju. Trenutna kriza ni nobene ovira. Vse mi bo odvzeto. Kot da mi zemlja sploh nikoli ne bi pripadala. Kot da me ni."
Izrael na območja, ki naj bi pripadala Palestincem, vztrajno postavlja svoje "utrdbe". Naselbine - nekatera imajo po več tisoč judovskih prebivalcev - že od leta 1967 postavljajo na strateških točkah, s čimer si postopoma prisvajajo Zahodni breg. Slednje ne poteka izključno z gradnjo naselbin, temveč tudi z načrtnim maltretiranjem tamkajšnjih prebivalcev. Med najbolj pogoste načine "izganjanja" sodita vdiranje v palestinska naselja in uničevanje kmetijskega pridelka. Čeprav bi pričakovali, da je karantena slednje vsaj nekoliko omejila, je B'Tselem, izraelski informacijski center za človekove pravice na okupiranih ozemljih, od začetka januarja zabeležil kar 50 napadov, ki so jih izraelski naseljenci izvedli nad domačini Zahodnega brega. Samo v marcu se jih je zvrstilo 23. Naj naštejemo nekaj vzorčnih: prisvojili in razdelili so si imetje Palestincev, Palestince so popljuvali in jim polomili sprednje zobe (dva primera), sežgali njihove avtomobile, posekali nasade oljk in fig ...
V petih primerih je do napadov prišlo ob navzočnosti izraelskih vojakov, v treh primerih so se ti dejanjem celo pridružili.

Dajte nam zemljo, ljudi vam pustimo

Spomnimo, da Trumpov načrt predvideva sledeče: Izrael si lahko priključi naselbine na zasedenem ozemlju, dolino reke Jordan (kar predstavlja 30 odstotkov okupiranega Zahodnega brega) in ohrani nadzor nad celotnim Jeruzalemom; palestinski begunci se obenem ne smejo vrniti na območje Izraela, vzpostavitev palestinske države pa se na preostalem ozemlju omenja le pod pogojem, da bi Izrael tam ohranil nadzor nad zračnim prostorom, vodami in mejnimi prehodi. Čeprav bi pričakovali, da za čas trenutne epidemije prednjačijo druga vprašanja, je načrtovana priključitev močno vzpodbudo dobila v sredini aprila, ko je ameriški zunanji minister Mike Pompeo sporočil, da je "odločitev o priključitvi izključno v rokah Izraela". Prižgana je bila zelena luč.
​Za povrh je pred dnevi veliko prahu dvignil tudi dogovor med izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahujem in njegovim glavnim tekmecem Bennyjem Gantzom. Podpisala sta sporazum o oblikovanju "nujne koalicijske vlade", s čimer se je končal večletni izraelski politični zastoj. Kot navaja Haaretz, bosta Netanyahuova stranka Likud in Gantzovo modro-belo zavezništvo začeli prakticirati "rotacijski sporazum" med voditeljema. Poenostavljeno: Netanyahu bo ostal predsednik vlade, Gantz pa njegov namestnik. Pozicije bosta zamenjala po 18 mesecih. Čeprav naj bi do sporazuma prišlo zaradi reševanja koronakrize, palestinska stan o tem dvomi. Hanan Ašravi, članica izvršnega odbora PLO, je za The Jerusalem Post izrazila, da je "zdaj kristalno jasno, da sestava koalicijske vlade nima ničesar skupnega s pandemično krizo, temveč s političnimi cilji." Netanyahu in Gantz želita izkoristiti pandemijo za izvajanje Trumpovega sporazuma in si priključiti dele Zahodnega brega, kar je jasno tudi iz pogostosti napadov na Palestince v zadnjem času. "Medtem pa se tako svet kot Palestinci izčrpavajo v boju proti izbruhu," je še dodala. Ašravi poudarja, da so izraelske politične stranke nedvoumno zavezane k stalnosti konflikta, pa tudi večnemu zatiranju Palestincev s polno podporo Trumpove administracije, ter da dogovor o enotnosti "razkriva prave barve izraelskih političnih strank in nedvomno dokazuje smrt tako imenovane levice v Izraelu".

Sekanje oljk je podobno pobijanju Palestincev

Fareed in ostali kmetje se v tem trenutku počutijo nemočne. Poudarjati, da jih po mnenju ni vprašal nihče, bi bilo absurdno. Za našega sogovorca je boleča prav globoko zakoreninjena preteklost, ki ga veže z zemljo. Mnogo dreves, ki danes stojijo na njegovi kmetiji, sta posadila njegova mama in oče, druga je posadil skupaj s svojimi otroki. Iz zemljevidov, predvidenih v Trumpovem načrtu, sicer ni povsem razvidno, ali bo po predvideni aneksiji njegova kmetija dokončno spojena z Izraelom, ali bo postala izoliran otoček med izraelskimi naselbinami. Če se bo zgodil drugi scenarij, do kmetije - zaradi utrdbe, ki jo bo obdajala - ne bo mogel dostopati, saj mu bo prehod skozi izraelske naselbine prepovedan. Sicer pa je obdelovanje tamkajšnje zemlje že zdaj precej problematično. "Po Oslovskem sporazumu je območje popolnoma podvrženo izraelski kontroli, posledično pa Izraelci nadzirajo tudi vse naravne vire, kot je recimo dotok vode."
In vsak kmet ve, da rek "voda je izvir življenja" ni navadna floskula.
Fareed od svoje kmetije sicer ni popolnoma odvisen. Denar služi tudi kot novinar. Vendar pa je za marsikaterega Palestinca vzgajanje oljk edina in osrednja dejavnost. "Pobiranje oljk, ki se ga še vedno lotevamo ročno, poteka celoten oktober," pove in doda, da se tega zelo veseli, saj ima opravilo zanj posebno vrednost. "Sama 'žetev' je velik dogodek, saj nas obišče cela družina, tudi moje sestre, ki živijo v drugih mestih. Gre za kulturni, socialni dogodek," pove, v isti sapi pa doda, da upa, da se bodo zbrali tudi letos. Pridelek bi mu utegnili ukrasti ali uničiti. Za zdaj mu naseljenci škode še niso povzročili. "Je pa zelo pogosto, da napadejo kmetije in posekajo drevesa, včasih tudi pokradejo pridelek. In to se dogaja vsakodnevno. V moji vasi so sosedom lani oktobra, samo tri dni pred obiranjem, pokradli ves pridelek. Še posebej hudo nam je zato, ker s sekanjem oljk uničujejo našo identiteto," prida in pojasni, da imajo za Palestince oljke posebno mesto. "To so drevesa, ki rastejo počasi, zelo počasi. Tudi preživijo vrsto let, rodijo stoterokrat. In kaj je najpomembneje? Ne potrebujejo veliko vode in skoraj nič nege. In taki smo mi."