Vojislav Bercko
Skoraj šest let je minilo od napada na uredništvo francoskega satiričnega tednika Charlie Hebdo, ki je, na da bi takrat vedeli, pomenil uverturo v najhujše obdobje terorizma, kar ga pomni Evropa. Svojci, prijatelji in sodelavci ubitih ter ranjenih v tistih januarskih dneh leta 2015 so zdaj dobili vsaj delno zadoščenje: vsi pomagači napadalcev, pa ne samo na uredništvo, temveč tudi na košer trgovino, so bili pred pariškim posebnim sodiščem spoznani za krive. Enajst od njih je slišalo sodbo, trem so sodili v odsotnosti. Za slednje preiskovalci sumijo, da so pobegnili v Sirijo, se pridružili samooklicani Islamski državi in umrli.
Tisto sredo, 7. januarja leta 2015, na dan, ko je izšla nova izdaja satiričnega tednika Charlie Hebdo, se je pričel teroristični val, ki se je razširil po celi Evropi, najhuje pa prav po Franciji. Tednik Charile Hebdo je že prej razburil islamski svet s poobjavo karikatur preroka Mohameda iz danskega časnika Jyllands-Posten, ki so bile objavljene leta 2005, in s številnimi lastnimi karikaturami, v katerih je bičal skrajni, radikalni islam. Karikaturist Stephane Charbonnier z vzdevkom Charb je objavil še zadnjo karikaturo s svarilnim sporočilom. "V Franciji še vedno ni napadov," je zapisal nad risbo oboroženega džihadista, ki odgovarja: "Počakajte! Za želje imate čas do konca januarja ..."
Malo po 11. uri po srednjeevropskem času je Charb umrl pod streli Cherifa in Saida Kouachija. Brata sta na sedežu tednika in na bližnji ulici ubila dvanajst ljudi, vključno s člani uredništva, gosti in policisti. "Maščevali smo preroka Mohameda. Ubili smo Charlie Hebdoja," sta kričala na ulici. Dva dneva pozneje ju je na obrobju Pariza ubila elitna enota francoske žandarmerije. Prav tako 9. januarja pa je na prizorišče stopil njun pomagač Amedy Coulibaly. Za tarčo si je vzel judovsko skupnost - v trgovini košer Hyper Cacher je zajel talce in ubil štiri ljudi. Že dan pred tem je v predmestju Pariza ubil policistko. V napadih je umrlo 17 ljudi, policisti pa so ubili tudi vse tri napadalce.
Sojenje se je začelo 2. septembra in trajalo 54 razpravnih dni. Kazni so nižje od tistih, ki jih je zahtevalo tožilstvo, in sicer se gibljejo od štirih do 30 let zapora. Tožilstvo je namreč terjalo od pet let zapora pa vse do dosmrtne ječe. Dosmrtno zaporno kazen sodišče so tožilci zahtevali za Alija Rizo Polata in Mohameda Belhoucina, ki sta bila obtožena sodelovanja pri terorističnem dejanju. Ali Riza Polat je imel po navedbah tožilstva pomembno vlogo v pripravah na napade in naj bi bil desna roka Amedyja Coulibalyja, ki je ustrelil policistko ter štiri talce v judovski trgovini. Belhoucine naj bi bil sodeloval v terorističnih napadih. Večina drugih je bila obtoženih sodelovanja s teroristično organizacijo, za kar je zagrožena kazen do 20 let zapora. Najvišjo kazen so sicer prisodili Aliju Rizi Polatu in Hayat Boumeddiene, nekdanji partnerki Amedyja Coulibalyja, ki je pobegnila v Sirijo - ni pa znano, ali je živa ali mrtva. Dosmrtni zapor so v odsotnosti izrekli Mohamedu Belhoucineju, ki pa je skoraj zagotovo umrl v Siriji
