Poročilo Medvladne platforme za znanstveno politiko o biotski raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah (IPBES) je tri leta pripravljalo 150 vodilnih mednarodnih strokovnjakov iz 50 držav, k njemu pa je prispevalo še 250 drugih strokovnjakov. Opira se na skoraj 15.000 podatkov, med njimi so znanstvene objave in vladne informacije. Gre za prvo tovrstno poročilo po letu 2005, k kateremu so prispevali strokovnjaki iz več kot 130 držav. Opozorili so, da kar milijonu živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje, in to že v naslednjih desetletjih, kar je stopnja nekajkrat hitrejša kot kadarkoli v človekovi zgodovini.
Mreža, ki podpira življenje
"Biodiverziteta in naravni viri so naša skupna dediščina in najpomembnejša varnostna mreža, ki podpira življenje. A naša varnostna mreža je napeta do skrajnosti," je v povzetku omenjenega poročila zapisala profesorica Sandra Díaz iz Argentine, ki je sopredsedovala v vodstvu priprave poročila, skupaj s profesorjem Josefom Settelo iz Nemčije in profesorjem Eduardom S. Brondízio iz Brazilije in ZDA. "Diverziteta znotraj vrst, med vrstami in v ekosistemih - kot tudi mnoge temeljne storitve, ki jih dobimo iz narave, izginjajo z veliko hitrostjo, čeprav imamo še vedno na razpolago načine, da zagotovimo trajnostno prihodnost za človeštvo na planetu," so zapisali v povzetku poročila, ki obsega kar 1800 strani.
Poročilo ugotavlja še, da so naravnemu okolju največja grožnja izguba habitatov zaradi človekovih posegov (kmetovanja, sekanja gozdov, pridobivanja energentov in divjega lova), podnebne spremembe in onesnaženje. Eno od poglavitnih opozoril poročila se nanaša še na hitro izginjanje deževnih gozdov na planetu.
Nemi gozdovi in prazne stepe
"Planet Zemlja je dinamičen planet. Neprestano premikanje zemeljske skorje, spreminjanje atmosfere, nihanja temperatur je gonilo evolucije življenja, ki je na Zemlji staro že štiri milijarde let. Vrste se spreminjajo, izumirajo in nastajajo nove. Tako je bilo in bo tudi v bodoče. Masovna izumiranja so navadno potekala geološko gledano relativno skokovito in ob katastrofalnih spremembah v zemeljski klimi. Obdobja med takimi izumiranji (mejniki) paleontologi na osnovi fosilov okamnelega življenja opredeljujejo kot geološka obdobja. To skokovito pa v geološkem smislu pomeni več tisočletij ali sto tisočletij. Danes smo priča izjemno hitremu izumiranju vrst že kar v nekaj zadnjih desetletjih. To je tisto, kar ni naravno - in je zaskrbljujoče. V razvitem svetu tega ne vidimo jasno, saj smo svojo biodiverziteto prepolovili pred stoletji. V razvijajočem svetu pa je stanje izgubljanja biodiverzitete grozljivo. Gozdovi, razen narodnih parkov, so v veliki meri nemi, stepe prazne. Džungle, ki jih vidimo z letala v tropskih krajih, se pred našimi očmi spreminjajo v plantaže oljnih palm, kavčukovcev, banan in podobno," je v komentarju na poročilo zapisal mag. Slavko Polak, kustos biolog iz Notranjskega muzeja v Postojni.