Vojislav Bercko
Dr. Primož Šterbenc, docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, je eden najboljših poznavalcev političnih dogajanj na Bližnjem vzhodu pri nas. Z njim smo se na kratko pogovarjali po torkovi eksploziji v Bejrutu, njegovo videnje širše bližnjevzhodne problematike pa boste lahko prebrali na mnenjski strani v petkovem Večeru ali na spletni strani vecer.com.
Menite, da je šlo pri eksploziji v Bejrutu za nesrečo, kot trdijo oblasti, ali za kaj drugega?
"Po mojem mnenju je prezgodaj dajati relevantne ocene, kaj se je zgodilo. Mnogi govorijo o nesreči in tudi številni dejavniki pričajo o tem. Toda gledajoč celoten kontekst dogajanj na Bližnjem vzhodu, tudi nedavno izraelsko likvidacijo visokega predstavnika Hezbolaha v Siriji, je možno tudi kaj drugega. Ničesar ne bi želel prejudicirati, toda legitimno je razmišljati tudi o drugih možnih kontekstih te eksplozije."
Država se je v zadnjem času znašla v najhujši krizi v zadnjih desetletjih. Čemu?
"Zanimivo je, da je ta huda kriza izbruhnila natanko sto let po nastanku države. Veliki Libanon je nastal iz francoske kolonije 1. septembra leta 1920 pod hudim pritiskom kristjanov maronitov, ki so bili izrazito profrancoski. Toda zdaj je res v globoki krizi. Pred dvema mesecema na primer Libanon ni bil sposoben odplačati obroka državnega dolga; to se ni zgodilo niti v času druge državljanske vojne med letoma 1975 in 1990. V državi se je zrušil ekonomski model, ki je v veliki meri temeljil na storitvenem in bančnem sektorju. Nacionalna banka je kolapsirala, morali so devalvirati libanonski funt. Devalvacija pa je seveda močno otežila možnost uvoza, zato zdaj primanjkuje vsega, tudi hrane. Libanon se je prvič moral obrniti po pomoč k mednarodnemu denarnemu skladu IMF kot številne druge bližnjevzhodne države, ki nimajo nafte ali pa je imajo zelo malo. Če je do nedavnega veljalo, da je revnih okoli 40 odstotkov Libanoncev, je zdaj takih že polovica."
