Praznik "možgansko mrtvega" zavezništva

Predsednik vlade Marjan Šarec se danes in jutri v spremstvu obrambnega ministra Karla Erjavca v Londonu udeležuje srečanja voditeljev članic zveze Nato. Letošnje srečanje v mestu, ki je prvo gostilo sedež severnoatlantskega zavezništva, je namenjeno sklepnemu delu proslavljanja 70. obletnice ustanovitve zveze Nato.
A v Londonu ne bo nič kaj praznično, saj zavezništvo načenjajo različni pogledi na vire ogrožanja na obeh straneh Atlantika. Še vedno se namreč ni polegel prah po nedavni izjavi francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki je ocenil, da je Nato "možgansko mrtev", ker da kot celota ni sposoben strateškega razmišljanja. Macronove kritike so se v prvi vrsti nanašale na Turčijo in posledično ZDA zaradi turškega posredovanja na severu Sirije, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump enostransko z umikom ameriških vojakov iz Sirije ogrozil mednarodno koalicijo proti džihadistom iz Islamske države.

Drzna Macronova akcija

"Predsednik Macron je s svojo drzno izjavo brez dvoma opozoril na premajhno usklajenost vseh držav članic v zvezi Nato. Po turškem vojaškem posegu v Siriji brez avtorizacije OZN se je pokazala velika razlika v razumevanju zagotavljanja varnosti v Evropi. Evropske države članice Nata ne pristajajo na takšne operacije, kot jih je izvedla Turčija, saj gre za agresijo, ki nima podlage v mednarodnem pravu," napetosti na relaciji med evropskimi članicami zveze Nato in Turčijo ter ZDA na drugi strani oriše obramboslovec dr. Vladimir Prebilič.

Kako Slovenija ogroža Nato?

Zastavlja se vprašanje, ali bo Slovenija z aktualnim obrambnim proračunom in z izrazitim odlivom kadra iz Slovenske vojske še lahko izvajala obrambne naloge na način, kot to zavezniki pričakujejo. "Zavezništvo bo obstajalo toliko časa, dokler bodo države članice svoje zaveze izpolnjevale. Nato nima svoje vojske, ima pa točno toliko vojakov, kot jih imajo države članice. Če bodo države članice ravnale tako kot Slovenija, na neki točki Nato ne more več obstajati," odgovarja Prebilič, ki sicer meni, da Slovenija premalo izkorišča nevojaški vidik zveze Nato.
Po njegovem mnenju bi Slovenija lahko zvezi Nato prispevala več na posreden način, tako, da bi na slovenskem ozemlju omogočili vzpostavitev vojaške infrastrukture za potrebe katere od zaveznic, na primer ZDA, ki ima interese v Sloveniji: "Za potrebe južnega krila Nata bi lahko zagotovili drugi tir ali ustrezno logistiko v Luki Koper." Zunanja politika na tem področju bi morala biti bistveno bolj proaktivna in zavezništvu ponuditi še kaj več od "tistega nesrečnega odstotka, ki je, kakršen pač je".