Rusija je danes, kot je napovedala, ustavila dobavo zemeljskega plina Poljski in Bolgariji. Ruska družba Gazprom je ob tem zagrozila z dodatnim zmanjšanjem količin plina v Evropo, če bosta državi jemali plin iz tranzita.
"Bolgarija in Poljska sta tranzitni državi. Če bosta nedovoljeno jemali ruski plin iz količin, namenjenih drugim državam, bomo zmanjšali dobavo za količino v višini odvzetega plina," so sporočili iz ruske družbe. Poljska ministrica za podnebje Anna Moskwa je potrdila, da od jutranjih ur plin po plinovodu Jamal ne prihaja več.
Za Slovenijo je pomembno, da plin pride v Avstrijo
Dobave zemeljskega plina po pogodbi, ki jo ima družba Geoplin sklenjeno z rusko energetsko družbo Gazprom, tečejo v Slovenijo skladno z nominacijami, so potrdili pri Geoplinu.
Nemotena je tudi dobava ruskega zemeljskega plina v Avstrijo, je sporočila avstrijska vlada. "Od začetka vojne se obseg dobave ni spremenil. Pravzaprav se je povečal," je na novinarski konferenci povedal avstrijski kancler Karl Nehammer.
Avstrija je pomemben vir zemeljskega plina za Slovenijo. V 2020 so slovenski dobavitelji in trgovci iz severne slovenske sosede, natančneje iz plinskega vozlišča v Baumgartnu na severovzhodu države in spremljajočih skladišč, uvozili 91 odstotkov celotne uvožene količine zemeljskega plina, pri čemer se v Baumgarten steka predvsem plin iz Rusije, a tudi iz Norveške in drugih držav dobaviteljic.
"Pred tem izsiljevanjem ne bomo popustili"
Poljski premier Mateusz Morawiecki je dejal, da njegova država ne bo popustila pred izsiljevanjem Rusije. Tudi bolgarski premier Kiril Petkov je rusko dejanje označil za izsiljevanje. Morawiecki je zatrdil, da Poljska od jeseni ne bo več potrebovala ruskega plina, ustavitev dobav pa je označil za neposredni napad na Poljsko ter na energetsko varnost celotne Evrope. Petkov pa je dejal, da je rusko izsiljevanje nesprejemljivo ter predstavlja grobo kršitev pogodb. "Pred tem ne bomo popustili," je dodal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Iz drugih članic EU za zdaj o motnjah pri dobavi plina ne poročajo. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je povedal, da plin prihaja kot načrtovano. Dejal je še, da so našli rešitev za plačevanje plina prek računa v banki Gazprombank in ga še naprej plačujejo v evrih.
Dobave nemoteno potekajo tudi v Avstrijo, kjer je kancler Karl Nehammer prav tako zatrdil, da Dunaj plina ne plačuje v rubljih, kot so poročali ruski mediji. Takšne novice je označil za lažne, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Nemški gospodarski minister Robert Habeck je dejal, da spremljajo razmere, plin pa za zdaj v Nemčijo prihaja nemoteno.
Ursula von der Leyen: To je nov dokaz, kako nezanesljiv dobavitelj je Rusija
Rusija je že v torek sporočila, da bo Poljski in Bolgariji ustavila dobavo plina, ker nista izpolniti zahteve po plačilu plina v rubljih. Poljske oblasti so v torek zagotovile, da se je država pripravljala na takšen scenarij in da so skladišča plina trenutno napolnjena 76-odstotno, medtem ko so bila pred leto dni napolnjena 39-odstotno. Poleg tega je poraba plina zdaj manjša kot pozimi. Tudi v Bolgariji so zagotovili, da zaradi morebitne ustavitve dobave kratkoročno ne bodo imeli težav.
Kremelj je po uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino države EU opozoril, da jim bo prekinil dobavo plina, če ne bodo plačevale v rubljih z ruskih računov. Ruska odločitev o enostranski prekinitvi dobave plina nekaterim članicam EU je nov poskus Moskve plin uporabiti kot sredstvo za izsiljevanje, se je odzvala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zatrdila je, da so bili na ta scenarij pripravljeni. Ruski ukrep je označila za nesprejemljiv in neupravičen ter dodala, da je to nov dokaz, kako nezanesljiv dobavitelj je Rusija.
Cene plina v Evropi takoj poskočile
Za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF za dobavo maja je bilo ob začetku današnjega trgovanja potrebno odšteti 1374 dolarjev za 1000 kubičnih metrov plina oziroma 21 odstotkov več kot v torek. Gre za posledico prekinitve dobave ruskega plina Poljski in Bolgariji, je poročala ruska tiskovna agencija Tass. Cene so se nato nekoliko umirile. Trenutno je za zemeljski plin z nizozemskega vozlišča TTF na borzi ICE treba odšteti 110,75 dolarja na megavatno uro, kar je 7,3 odstotka več kot v torek.
Von der Leynova je zatrdila, da iščejo alternative pri dobavah plina ter delajo na zapolnitvi skladišč plina po EU. Plačevanje ruskega plina v rubljih, če to ni predvideno v pogodbi, predstavlja kršenje sankcij EU proti Rusiji, je opozorila. Napovedala je takojšen, enoten in usklajen odziv EU na ustavitev dobav.
Pojasnila je, da je okoli 97 odstotkov pogodb o dobavi ruskega plina v evrih ali dolarjih. Rusko zahtevo za plačevanje v rubljih je označila za enostransko potezo, ki je v nasprotju s pogodbami. Podjetja, ki imajo pogodbe v evrih oziroma dolarjih, po njenih besedah ne smejo pristati na ruske zahteve. "To bi predstavljalo kršitev sankcij in s tem veliko tveganje za podjetja," je poudarila.
Sosednje države na pomoč Poljski in Bolgariji
"Gazpromova ustavitev dobav plina je nova provokacija Kremlja. A ni presenečenje, da Kremelj uporablja fosilna goriva, da bi nas izsiljeval. Evropska komisija se je na to pripravljala v sodelovanju z državami članicami in mednarodnimi partnerji. Naš odgovor bo takojšen, enoten in usklajen," je poudarila.
Zatrdila je, da bodo zagotovili, da bo imela ustavitev dobave plina najmanjši možni vpliv na evropske potrošnike.
Poljska in Bolgarija po besedah predsednice Evropske komisije že prejemata plin od svojih sosed v EU, kar kaže na veliko solidarnost med njimi.
Von der Leynova je obenem napovedala nadaljnje zagotavljanje zadostnih dobav in zalog plina na srednji rok. K temu bo pripomogel tudi akcijski načrt za odpravo odvisnosti Evrope od ruskih fosilnih goriv pred letom 2030. Ta načrt, ki ga bo komisija predstavila sredi maja, pa bo na dolgi rok prispeval k zanesljivejši in varnejši dobavi energije.
Predsednica komisije je pozdravila načrt francoskega predsedstva EU, da čim prej skliče zasedanje ministrov EU, pristojnih za energetiko.