Po skoraj 320 letih se tako v tiskani različici s trga umika eden najstarejših dnevnih časopisov na svetu, ki se seli na splet, v papirni obliki pa naj bi izhajal le še približno enkrat ne mesec.
Parlament na Dunaju je danes kljub ogorčenim protestom opozicije z glasovi vladajoče koalicije, ki jo sestavljajo ljudska stranka (ÖVP) in Zeleni, potrdil zakon, v skladu s katerim bodo časnik, ki je v državni lasti, a vodi neodvisno uredniško politiko, preoblikovali v spletni medij. V vladajoči koaliciji so prepričani, da je izbrana rešitev najboljša.
Če v nadaljevanju postopka ne bo prišlo do zastojev, bo Wiener Zeitung kot dnevnik zadnjič izšel 30. junija. V tiskani obliki naj bi časopis, ki izhaja od leta 1703, v prihodnje izhajal največ enkrat mesečno.
V vrstah opozicijskih socialdemokratov, svobodnjakov in Neosa so vlado pozvali, naj prekliče svojo odločitev, ki so jo označili za "črn dan za Avstrijo kot medijsko krajino" in za veliko napako, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Pri Wiener Zeitung pa so opozorili, da se približno 50-članska uredniška ekipa sooča z "velikim zmanjšanjem števila zaposlenih".
Ustanovljen leta 1703 pod imenom Wiennerisches Diarium, se je časopis leta 1780 preimenoval v Wiener Zeitung. Sprva v zasebni lasti ga je avstrijski cesar Franc Jožef I. leta 1857 nacionaliziral in postal je tudi uradni list države.
Publikacija, ki je znana po svoji visoki kakovosti, trenutno proda le okoli 8000 izvodov na dan, kar predstavlja le majhen del naklade zasebnih konkurenčnih časopisov, kot so Presse, Standard, Kurier ali Kronen Zeitung.
Za ohranitev Wiener Zeitung se je do zadnjega boril tudi odbor podpornikov, v katerem so bile znane avstrijske osebnosti, med njimi dobitnica Nobelove nagrade za literaturo Elfriede Jelinek in umetnik Andre Heller.
