Darja Kocbek
O 1850 milijard evrov vrednem načrtu, ki ga je za okrevanje evropskega gospodarstva po pandemiji predložila Evropska komisija, bodo voditelji držav članic jutri začeli pogajanja. Predlog vključuje 750 milijard evrov vreden sklad za okrevanje in večletni proračun EU za obdobje 2021-2027 v višini 1100 milijard evrov. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel, ki je spletno zasedanje sklical in ga bo vodil, je v vabilu voditeljem napisal, da je zdaj čas za poglobljeno razpravo, ki bi morala biti ključni korak do dogovora. Tega bi voditelji sklenili na zasedanju, na katerem bodo spet fizično prisotni.
Načrtovani sklad za okrevanje je razdelil že tako neenotno Evropsko unijo
Bogati zahod proti revnemu vzhodu
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel po poročanju nemških medijev jutri še ne pričakuje dogovora. Pomemben napredek pričakuje julija, ne more pa še povedati, ali bo takrat pogajanja tudi že mogoče zaključiti. Merklova opozarja, da bi dogovor julija morali doseči, kajti če se bo Evropska unija v letu 2021 znašla brez proračuna in brez konjunkturnega programa, bo to "izrodek tistega, ki ni sposoben ukrepati". Nemčija bo julija za pol leta prevzela predsedovanje Svetu EU.
Članice EU in evropske institucije se že dve leti brez zbližanja stališč pogajajo o večletnem proračunu EU za obdobje 2021-2027. Pogajanja se vrtijo okrog spora med skupino bogatih severnih članic in skupino južnih in vzhodnih članic. Bogate članice, predvsem Nizozemska, Avstrija, Finska in Švedska, kot neto vplačnice vztrajajo, da proračun ne bi smel preseči enega odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND) držav članic. Do pandemije je bila v tej skupini še Nemčija. Skupina kohezijskih držav, med katerimi je tudi Slovenija, pa nasprotuje znižanju proračuna za regionalni razvoj in za kmetijstvo.
S predlogom za vzpostavitev 750 evrov vrednega sklada za okrevanje je zadeva postala še bolj zapletena, saj bo ta sklad treba povezati s proračunom. Merklova v tem vidi prednost, kajti kdor ne bo povsem zadovoljen s proračunom, bo morda bolj zadovoljen s skladom in obratno, zato bo morda dogovor lažje doseči.
Države, ki sklad za okrevanje podpirajo, izpostavljajo predvsem, da bo prezadolženim državam omogočil, da jim za okrevanje ne bo treba najemati novih kreditov (najela jih bo Evropska komisija). Za tiste, ki mu nasprotujejo, je to glavni problem, ker da preložitev jamstva za vračilo sposojenega na skupnost ni v skladu z evropskimi pogodbami. Ker je Evropska komisija predlog za vzpostavitev sklada za okrevanje povzela po predlogu, ki sta ga pripravila Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, Nemčije ni med nasprotnicami.
Načrtovani sklad za okrevanje je razdelil že tako neenotno Evropsko unijo
Zvišati davek na dobiček
Iz skupine nasprotnic, torej Avstrije, Švedske, Finske in Nizozemske, je najglasnejša slednja. Pierre Larrouturou, ki je član odbora za proračun v Evropskem parlamentu, je v spletnem pogovoru z novinarji v tem tednu dejal, da predsedniku nizozemske vlade zagotavlja, da za dolg, ki ga bo najela Evropska komisija, Nizozemski ne bo treba v proračun EU nakazati niti evra. Ta dolg je po njegovih besedah mogoče poplačati z uvedbo davka na finančne transakcije. Ta davek je treba uvesti, saj ni prav, da je za osnovne storitve treba plačati 5,5 odstotka davka na dodano vrednost, tisti, ki trgujejo z delnicami na finančnih trgih, pa za te posle ne plačajo nič davka. Z davkom na finančne transakcije na podlagi predloga, ki je bil na mizi leta 2011, bi zbrali na leto 54 milijard evrov, pravi evropski poslanec Larrouturou.
Drugi vir za poplačilo dolga je po njegovih besedah povečanje davka na dobiček. Pred 40 leti so podjetja v EU od dobička po njegovih podatkih plačala 45 odstotkov davka, zdaj le 19 odstotkov. To je manj kot v ZDA, kjer davek na dobiček po znižanju, ki ga je uveljavil predsednik Donald Trump, znaša 24 odstotkov. S povišanjem tega davka v EU za pet odstotnih točk bi se v proračun EU na leto nateklo 75 milijard evrov.
Evropska komisarka za kohezijo in reforme Elisa Ferreira opozarja, da si EU ne more privoščiti neenakomernega okrevanja, saj vse države nimajo enako polnih žepov. Nekaterim žepi omogočajo, da lahko financirajo vse ukrepe, ki so potrebni, drugim pa ne. Zato je cilj predlogov Evropske komisije to razliko preseči.
