Pričanje je zasenčil razkol

Katalonska koalicija, ki si prizadeva za neodvisnost, politično ne obstaja več, Katalonci pa bodo šli na predčasne volitve razdeljeni kot že dolgo ne

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Veliko emocij, ploskanja in tudi kakšna solza so označevali vrnitev šestih političnih zapornikov, članov odstavljene katalonske vlade v poslopje katalonskega parlamenta v Barceloni. Prišli so zgolj na zaslišanje parlamentarne komisije, ki preučuje posledice uveljavitve 155. člena španske ustave, s katerim je vlada Mariana Rajoya odstavila katalonsko vlado in razpustila parlament. Po pričanju so jih spet odpeljali za zapahe, toda da so po dveh letih zapora spet prestopili prag parlamenta, je bil medijsko zelo odmeven dogodek, več sto novinarjev in fotoreporterjev, pa tudi precej ljudi se je že v jutranjih urah zbralo pred strogo zastraženim parlamentom.
Največ zanimanja je bilo za odstavljenega podpredsednika katalonske vlade Oriola Junquerasa, ki je neposredno "globoko državo" obtožil, da je oblikovala lažne dokaze, da jih je obsodila. "Referendum ni zločin, enostavno zato, ker tega ne določa kazenski zakonik," je dejal obsojeni na 13 let zapora. Drugi člani vlade so mu pritrjevali. "Temeljne pravice državljanov so podrejene sveti enotnosti Španije, to je logika države," je dejal Jordi Turullin. Opozorili so, da jih zapor ni odvrnil od politike. Odstavljeni zunanji minister Raül Romeva je z vso odločnostjo sporočil Madridu: "Ne bomo se odpovedali pravici, da poskusimo znova."
Vendar pa je včerajšnje zaslišanje političnih zapornikov, ob čustvih, ki jih je izzvalo, in ob dejstvu, da veliko novih vsebin ni bilo, ker jih tudi ni bilo mogoče pričakovati, potekalo v senci ponedeljkovih dogajanj v skupščini katalonskega parlamenta, kjer se je zgodilo dejansko razbitje koalicije neodvisnosti. Na dnevnem redu je bila namreč razprava o odločitvi volilne komisije, da predsednik katalonske vlade Quim Torra ne more biti poslanec, ker mu je sodišče za leto dni prepovedalo opravljati javne funkcije. Sodniki so tako razsodili, ker Torra med lansko volilno kampanjo s pročelja predsedniške palače ni umaknil transparenta z napisom Svoboda političnim zapornikom. Volilna komisija je namreč ocenila, da gre za nedovoljeno volilno propagando. Torra je prijavila sodišču, ki je odločalo po hitrem postopku, ga oglobilo in mu prepovedalo opravljati javne funkcije.
Dejstvo pa je, da bi moral to odločitev sprejeti katalonski parlament, in ta seja je potekala v ponedeljek popoldne. Vendar je že v dopoldanskih urah z odločilnim glasom predsednika parlamenta Rogerja Torrenta, poslanca Katalonske republikanske levice (ERC), predsedstvo katalonskega parlamenta "vzelo na znanje", da Torra ni več poslanec. Torrent mu je na popoldanskem zasedanju sicer dovolil, da poseže v razpravo, ker trenutno še ostaja predsednik, ni pa mu dovolil glasovanja. Torra se je temu odločno uprl. V politično dodelanem govoru je razdelal tezo, da mu lahko samo parlament odvzame mandat, kot to določa statut, ne pa volilna komisija. Zato je zahteval, da parlament o tem glasuje. Njegovemu govoru so ploskali poslanci njegove stranke Junts per Catalunya, ne pa glavnina poslancev republikanske levice. Sejo pa so prekinili, ko je poslanka opozicijske stranke Ciudadans opsovala Torro, češ da je zločinec, nakar so začeli poslanci te stranke skandirati besedo zločinec. Torrent je zmedo izkoristil in sejo prekinil.
Vendar je zdaj že jasno, da koalicija politično ne obstaja več. Na eni strani je Junts per Catalunya z majhno levičarsko stranko CUP, ki vztraja pri suverenosti parlamenta in se sklicuje na referendum, na drugi strani pa ERC, ki se želi pogovarjati z madridsko vlado, pri čemer španski premier Pedro Sanchez ponavlja, da se je pripravljen pogovarjati o vsem, razen o neodvisnosti. Vse že torej kaže, da bo morala Katalonija kmalu na predčasne volitve. Nekateri ugotavljajo, da je bilo včerajšnje Junquerasono pričanje že uvod v volilno kampanjo, po drugi strani pa je odstavljeni predsednik, zdaj evropski poslanec Carles Puigdemont, za 29. februar napovedal veliko manifestacijo v Perpignanu, v severnem delu Katalonije, ki je v Franciji, kar naj bi bil prav tako uvod v volilno kampanjo. Jasno je, da bodo tokrat Katalonci šli na volitve razdeljeni kot že dolgo ne.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta