Kdo je ne pozna? Avtomatska puška AK-47 z ukrivljenim nabojnikom, orožje, ki so ga uporabljali v vsaj polovici svetovnih držav (verjetno še v mnogo več) in najmanj dvajsetih vojnah. Po domače: kalašnikovka. Verjetno poleg vodke najbolj znan izdelek nekdanje Sovjetske zveze.
Njen izumitelj Mihail Kalašnikov, po katerem je ta jurišna puška dobila ljudsko ime, se je rodil 10. novembra pred natanko stotimi leti v majhnem kraju Kurja na jugu današnje osrednje Rusije. Bil je predvsem vojak in se je povzpel do čina generalpodpolkovnika. Navduševal se je nad "mašinerijo" vseh vrst, zlasti kmetijskimi stroji, pa tudi nad orožjem. Leta 1938 je bil vpoklican v Rdečo armado, kjer je postal tankist. Med drugo svetovno vojno je bil poveljnik tanka in oktobra 1941 v bitki pri Brijansku ranjen. V bolnišnici je slišal pritoževanje vojakov nad oborožitvijo in tudi zanesljivostjo njihovih pušk, kar ga je nato spodbudilo k temu, da je začel iskati izboljšave. "Bil sem v bolnišnici in vojak v postelji poleg mene je vprašal: 'Zakaj imajo naši vojaki samo eno puško na dva ali tri vojake, medtem ko imajo Nemci avtomate?' Zato sem jo razvil. Bil sem vojak in ustvaril sem strojnico za vojaka. Imenovali smo jo avtomat kalašnikova, nosila pa je letnico prve proizvodnje - 1947, torej AK-47," je pojasnil. Nosil je vse mogoče nazive herojev Sovjetske zveze, obletnice njegovega rojstva pa se ta konec tedna spominjajo po vsej Rusiji.
Po nekaterih ocenah naj bi zaradi uporabe kalašnikovk vsako leto umrlo okoli četrt milijona ljudi, od leta 1947 do danes pa so jih v različnih verzijah in številnih državah izdelali okoli 75 milijonov - pa še sto milijonov ponaredkov ali približnih različic. Priljubljena je bila v skoraj vseh armadah po svetu, brez zadrege so jo na primer uporabljali tudi pripadniki specialnih enot ameriške vojske, saj deluje tam, kjer navadne avtomatske puške zatajijo, zlasti v mrazu ali puščavskem pesku. Mozambik in Vzhodni Timor jo imata celo na zastavi. Žal je podobno priljubljena tudi med teroristi, napadi skrajnežev samooklicane Islamske države v Parizu leta 2015 so bili na primer med drugim izvedeni prav s kalašnikovkami.
Kalašnikov sam je sicer zavračal odgovornost za številne smrti, ki jih je povzročilo njegovo orožje. Kot je poudarjal, je puško izumil za obrambo domovine. "Ni moja krivda, da se ga uporablja tam, kjer se ga ne bi smelo. Krivite politike za to," je dejal ob praznovanju 90. rojstnega dne in zatrdil, da "povsem mirno spi". Šele malo pred smrtjo 23. decembra 2013 se je menda pokesal. Poglavarju Ruske pravoslavne cerkve patriarhu Kirilu je napisal pismo, v katerem je izrazil bojazen, da je moralno odgovoren za smrt vseh ljudi, ki so bili ubiti s to puško. "Nenehno si zastavljam eno in isto vprašanje: če so bili ljudje ubiti z mojo puško, ali nisem potem jaz kot krščanski in pravoslavni vernik odgovoren za njihovo smrt?" je zapisal. "Dlje ko živim, bolj to vprašanje vrta v moje možgane in bolj se čudim, zakaj je Gospod dopustil, da imajo ljudje tako vražje lastnosti, kot so zavist, pohlep in agresija." Pismo je bilo natipkano na osebni pisemski papir Kalašnikova, na koncu ga je s tresočo se roko podpisal sam.
Cerkev mu je odpustila. "Cerkev odločno zastopa stališče, da Cerkev, če je orožje uporabljeno za obrambo domovine, podpira tako njegove stvarnike kot vojake, ki ga držijo v rokah," je tedaj dejal tiskovni predstavnik ruskega patriarha Aleksander Volkov. "To puško je izumil, da bi z njo branili njegovo domovino, in ne zato, da bi jo uporabljali teroristi v Savdski Arabiji."
