Volkswagen je včeraj dokončno ustavil proizvodnjo najnovejšega modela legendarnega hrošča, imenovanega Beetle, v mehiški tovarni v Puebli. S tem se dokončno poslavlja vozilo z bogato, osem desetletij dolgo zgodovino, ki so ga številne skupine ljudi slavile iz zelo različnih razlogov.
Njegovi začetki sežejo v najtemnejše obdobje nemške zgodovine; nastal je kot prestižni projekt nacistov, ki se ni nikoli uresničil. Pozneje je postal odraz nemškega povojnega gospodarskega preporoda in rastočega srednjega sloja. Je primer tega, kako uspešna je globalizacija, saj je dosegel vse kotičke sveta. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je v Združenih državah Amerike postal simbol protikulture. Predvsem pa je postavil nov oblikovalski mejnik, ki se lahko po prepoznavnosti kosa s steklenico Coca-Cole.
Nacistični ljudski avtomobil
Prvotna zasnova avtomobila z zaobljenimi robovi, sedeži za štiri ali pet potnikov, skoraj navpičnim vetrobranskim steklom in zračno hlajenim motorjem, ki poganja zadnji kolesi, je plod avstrijskega inženirja Ferdinanda Porscheja, ki ga je nemški diktator Adolf Hitler zadolžil, da izdela "ljudski avtomobil", ki bi bil tako uspešen kot v ZDA Fordov model T. Avto, ki ga je zasnoval, je spominjal na češkoslovaško tatro T97 iz leta 1937 in skice madžarskega inženirja Bele Barenyija iz leta 1934. Načrti o masovni proizvodnji hroščev oziroma KdF-Wagen (Kraft-durch-Freude-Wagen, izpeljano iz nacističnega gesla "Moč skozi radost"), kot so se takrat še imenovali, so se uresničili šele po drugi svetovni vojni, saj so morali prisilni delavci z vseh koncev Evrope v ogromni novi tovarni namesto ljudskega avtomobila izdelovati vojaška vozila.
Po vojni je družba Volkswagen začela civilno proizvodnjo avtomobilov, sprva pod britanskim nadzorom, leta 1949 pa so Britanci upravljanje tovarne Volkswagen prepustili zahodnonemški vladi in vladi zvezne dežele Spodnje Saške, ki je še danes delna lastnica podjetja. Le šest let pozneje, leta 1955, je tekoči trak v današnjem mestu Wolfsburg zapustil že milijonti hrošč oziroma tip 1, kot se je uradno imenoval.
40 odstotkov vseh hroščev so na vrhuncu njegove slave prodali v ZDA
Misli majhno
Volkswagnov najpomembnejši tuji trg so postale ZDA, kamor so leta 1968 izvozili 563.522 avtomobilov, kar 40 odstotkov vseh avtomobilov, ki jih je podjetje proizvedlo tistega leta. Avto je bil priljubljen tudi zaradi duhovitih in nenavadnih oglasov oglaševalske agencije Doyle Dane Bernbach, ki je kupce denimo nagovarjala s sloganom "Think small" (misli majhno). "Za razliko od Zahodne Nemčije, kjer je hrošč zaradi ugodne cene, kakovosti in zanesljivosti predstavljal povojno vrnitev k normalnosti, je v Ameriki zavoljo svojih posebnosti deloval skrajno nekonvencionalen in zato izstopal v avtomobilski kulturi, v kateri sta prevladovala velikost in nastopaštvo," je v knjigi The People's Car zapisal zgodovinar Bernhard Rieger.
V Wolfsburgu so proizvodnjo hrošča zaustavili leta 1978, ko so ga izpodrinili novejši modeli s pogonom na sprednji kolesi, kot je bil golf. Toda s tem se hroščevo poglavje še ni zaključilo. V Mehiki, kjer se je uveljavil kot zanesljiv "carro del pueblo", so jih izdelovali od leta 1967 do 2003, torej dlje časa kot v Nemčiji.
Konec devetdesetih let je Volkswagen pod vodstvom Porschejevega vnuka Ferdinanda Piecha predstavil novega hrošča na osnovi golfa, ki je z retro podobo obudil ljubko in neobičajno osebnost originala, leta 2012 pa je družba lansirala najnovejšo različico znamenitega avtomobila. Zadnji hrošč iz serije Final Edition, ki šteje 5961 vozil, bo po slovesnostih v Puebli našel dom v muzeju.
