Svetovni gospodarski forum: Globalizacija 4.0 kot izziv in grožnja

Štiridnevni festival vpliva in denarja, uradno imenovan Svetovni gospodarski forum (WEF), je v mondenem švicarskem turističnem središču Davosu doživel vrhunec. V odsotnosti najpomembnejših svetovnih voditeljev - ameriški predsednik Donald Trump je ostal doma zaradi delnega zaprtje vlade, britanska premierka Theresa May zaradi težav z brexitom, francoski predsednik Emmanuel Macron zaradi protestov tako imenovanih rumenih jopičev, ruski in kitajski predsednik Vladimir Putin in Xi Jinping pa sploh nista nameravala priti - sta goste in novinarje iz skoraj dveh tretjin svetovnih držav nagovorila nemška kanclerka Angela Merkel in japonski premier Šinzo Abe. Po pričakovanjih nista povedala nič takega, kar bi spremenilo tok zgodovine, toda javna skrivnost je, da se glavne stvari na forumu, ki je sicer odprt za skrbno izbrano javnost, dogajajo na sprejemih in dvostranskih srečanjih za tesno zaprtimi vrati, brez prisotnosti mikrofonov in kamer.

Pogledi uprti proti ZDA

Glavna tema letošnjega srečanja vplivnih politikov, gospodarstvenikov in nevladnikov je sicer zajeta v naslovu Globalizacija 4.0: Oblikovanje globalne arhitekture v času četrte industrijske revolucije. Ugledneži razpravljajo o temah s področij geopolitike in multikonceptualnega sveta, prihodnosti gospodarstva, industrijskih sistemov, kibernetske varnosti, človeškega kapitala ter institucionalnih reform. Četudi Donalda Trumpa ni bilo v Davos, kjer bi bil moral otvoriti forum, udeležbo pa je prepovedal tudi visoki ameriški delegaciji, je njegovo ime ena osrednjih tem pogovorov. Ameriška politika namreč igra osrednjo vlogo pri razvoju svetovnih gospodarskih razmer in geopolitičnih situacij, ki bodo zaznamovale leto 2019. "Nad globalnim gospodarstvom se zbirajo nevihtni oblaki," je ta mesec zapisala Svetovna banka, ki je napoved celoletne rasti svetovnega gospodarstva postavila pri 2,9 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke pod prejšnjo napovedjo. Kot največji grožnji svetovni ekonomiji je banka opredelila ameriške carine in povračilne ukrepe drugih držav, tudi Kitajske.
V panelnih razpravah in neformalnih srečanjih je veliko pozornosti namenjene tudi jedrskemu programu Severne Koreje, od krize močno zdelani Venezueli in migracijam. WEF je med osrednjimi globalnimi tveganji v svojem letošnjem poročilu izpostavil ekstremne vremenske pojave, podnebne spremembe in naravne katastrofe glede na verjetnost ter orožje za množično uničenje, podnebne spremembe ter ekstremne vremenske pojave glede na njihov učinek.

Merklova za multilateralizem, Abe za prosto trgovino

Angela Merkel je pozvala k multilateralizmu in reformi mednarodnih organizacij. Globalni izzivi, kot so podnebne spremembe in rast prebivalstva, so po njenem mnenju rešljivi le z usklajenim delovanjem. Opozorila je tudi, da države, kot sta Kitajska in Indija, krepijo svoj mednarodni gospodarski vpliv. Če se bo obstoječi sistem na to odzval prepočasi, je posledica lahko oblikovanje novih organizacij. Kot primer je navedla oblikovanje azijske investicijske banke kot alternative Svetovni banki. Politike in gospodarstvenike je tudi pozvala, naj storijo vse, da se ne ponovi globalna bančna kriza izpred desetletja. Politika obrestnih mer centralnih bank po njenem mnenju kaže, da se svet še ni v celoti izvil niti iz prejšnje krize. "Iskreno povedano, imamo to krizo še vedno v kosteh. Politiko je stala neverjetno veliko, prav tako gospodarstvo."

Globalizacijske grožnje okolju

Okoljevarstveniki so zaznali največjo globalizacijsko grožnjo v govoru novega brazilskega populističnega predsednika Jaira Bolsonara. Četudi je Bolsonaro v torkovem govoru izpostavil varovanje okolja, je hkrati poudaril, da ohranjanje narave ne sme izničiti prizadevanj za razvoj brazilskega gospodarstva. Hkrati je sicer zagotovil, da bo enako mero pozornosti namenil tako razvoju kot varstvu okolja, ki bi morala po njegovem mnenju "iti z roko v roki". Omenjal ni niti svoje pretekle napovedi, da bo izkoristil ekonomski potencial Amazonskega pragozda, ali povedano drugače, da bo dovolil njegovo (nenadzorovano) krčenje.
Na svojem prvem pomembnejšem obisku v tujini po prevzemu funkcije je Bolsonaro sicer znova napovedal odprtje brazilskega gospodarstva svetu, zmanjšanje birokracije, znižanje davkov in boj proti korupciji. "Predstaviti vam želim novo Brazilijo, ki jo gradimo. Zavezani smo spremeniti našo zgodovino," je poudaril in zagotovil, da so "prave človekove pravice" pod njegovim vodenjem države varne.