Theresa odhaja, Boris prihaja

Če se ne bo zgodilo kaj neverjetno nepredvidljivega, danes Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske dobiva novega izvršnega voditelja. Kraljica seveda še naprej ostaja "večna" Elizabeta II., toda vodenje vladajoče konservativne stranke in s tem vlade naj bi prevzel kontroverzni nekdanji župan Londona in zunanji minister v času vlade Therese May, skuštrani Boris Johnson. Izraziti zagovornik izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije, kar naj bi se zgodilo konec oktobra.

Volja ljudstva

O novem vodji konservativcev so lahko pet dni glasovali člani stranke, okoli 160 tisoč jih je v 66-milijonski državi, javnomnenjske raziskave pa so Johnsonu v primerjavi s protikandidatom, zunanjim ministrom Jeremyjem Huntom, kazale dvotretjinsko podporo. Kašen pretres bo njegovo imenovanje za premierja, kar je v takih primerih vselej doslej bilo avtomatično, ne ve nihče - ne v Londonu ne v Bruslju. Toda v pričakovanju Johnsonove zmage je včeraj že odstopil državni sekretar za evropske zadeve Alan Duncan, podobno je napovedal vplivni finančni minister Philip Hammond in tudi več članov sedanjega vladnega kabineta. "Tragično je, da sedaj, ko bi lahko bili dominantna intelektualna in politična sila v Evropi in širše, vsak dan preživljamo pod temnim oblakom brexita," je Duncan zapisal v odstopnem pismu Mayevi.
Johnsonova kampanja v boju za naslednika na stolčku premierke je temeljila na obljubi, da bo Velika Britanija iz unije izstopila 31. oktobra z dogovorom z Brusljem - ali brez njega. Evropsko unijo bi bil brez dogovora pripravljen zapustiti tudi Hunt, a kot je dejal, bi to storil s težkim srcem. Toda problemov s tem ne bi bilo konec; večina poslancev in poslank v 650-sedežnem predstavniškem domu parlamenta namreč nasprotuje brexitu brez dogovora, predvsem zaradi strahu pred gospodarskimi posledicami, podobnega mnenja pa so tudi v gornjem parlamentarnem domu, lordski zbornici. Minuli četrtek so poslanci sprejeli tudi amandma, ki prihodnjemu premierju preprečuje, da bi prekinil delo parlamenta in tako omogočil brexit brez dogovora, ne da bi imel parlament besedo pri tem.

Globoko obžalovanje

Voditelji EU so že večkrat dali Londonu jasno vedeti, da se ne bodo znova pogajali o izstopnem sporazumu, a iz Bruslja, ki je tudi v kadrovskem prestrukturiranju po evropskih volitvah maja in kjer bo s 1. novembrom, torej prav na dan morebitnega brexita, vodenje Evropske komisije prevzela Nemka Ursula von der Leyen, jasno sporočajo, da so pripravljeni na podaljšanje roka glede britanskega izstopa, pri čemer ne postavljajo nobenih časovnih omejitev. Pripravljeni so se pogajati o nezavezujoči politični izjavi o prihodnjih odnosih, ki skupaj s sporazumom sestavlja dogovor o brexitu.
Mayeva se bo tako danes po treh letih poslovila s čela britanske vlade, katere vodenje je julija 2016 prevzela od Davida Camerona, ki je odstopil zaradi poraza na referendumu o brexitu junija istega leta. Od prevzema položaja je vztrajala, da bo uspešno izpeljala brexit, in prav ta obljuba jo je stala obeh položajev. Za odstop se je odločila, ker ji poslancev ni uspelo prepričati, naj podprejo njen dogovor o brexitu, je sporočila konec maja. Tedaj je poudarila, da je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi izpolnila izid referenduma o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije, na katerem so Britanci podprli izstop. V enem svojih zadnjih nagovorov je pred dnevi znova izrazila "globoko obžalovanje", ker ji ni uspelo Otoka popeljati iz unije. Svojega naslednika je pozvala, naj ne izpelje trdega brexita, torej odhoda brez dogovora, le dva dni pred odhodom pa je podpisala finančni sveženj, ki naj bi javnim uslužbencem prinesel za dve milijardi funtov oziroma za 2,3 milijarde evrov višje plače.