Ekstremni vročinski valovi v arktičnem krogu so "nedvomno zaskrbljujoči", pravijo klimatologi. Čudne temperature so bile povezane z divjimi požari, ogromnim razlitjem nafte in invazijo drevesnih moljev.
V svetovnem merilu sibirska vročina tudi prispeva, da se svet nagiba k najbolj vročemu letu v zadnjem času, kljub začasnemu zmanjšanju emisij ogljika zaradi pandemije koronavirusa. Temperature v polarnih regijah naraščajo, ker oceanski tokovi prenašajo toploto proti polom, led in sneg, ki odbijata svetlobo, pa se talita.
Ruska mesta v arktičnem krogu beležijo izredne temperature, Nizhnyaya Pesha je 9. junija dosegla 30 stopinj Celzija, v Khatangi, ki ima v tem letnem času podnevi približno 0 stopinj, so 22. maja zabeležili 25 stopinj. Prejšnji rekord je bil 12.
V maju so bile površinske temperature v delih Sibirije do 10 stopinj Celzija nad povprečjem, poroča evropska služba za podnebne spremembe Copernicus (C3S). Martin Stendel, z danskega Meteorološkega inštituta, je za britanski časnik The Guardian dejal, da bi se nenormalne majske temperature, ki so jih opazili v severozahodni Sibiriji, verjetno zgodile le enkrat na 100.000 let brez globalnega ogrevanja, ki ga povzroči človek.
Freja Vamborg, višja znanstvenica pri C3S, je dejala: "To je nedvomno zaskrbljujoče znamenje, vendar pa ni bil le maj nenavadno topel v Sibiriji. Vso zimo in pomlad so se ponavljala obdobja višjih od povprečnih temperatur površinskega zraka.
Čeprav se planet kot celota segreva, se to ne dogaja enakomerno. Zahodna Sibirija izstopa kot regija, ki kaže višji trend segrevanja in večje temperaturne razlike. Tako do neke mere velike temperaturne anomalije niso nepričakovane. Vendar je nenavadno, kako dolgo so se vztrajale visoke temperature."
