"Številni ljudje razumejo, da to ni le stavka za višje plače, boljše delovne pogoje učiteljev in pravico do stavke, temveč tudi bitka za kakovostnejše izobraževanje. Od slednjega je odvisna prihodnost naših mladih in posledično razvoj in družbeni napredek. Izobrazba zadeva vse in zato nas podpirajo," je vse večjo podporo javnosti, v pogovoru za Večer utemeljil Tibor Fehér, član Demokratičnega sindikata učiteljev (PDSZ). Slednji je eden od sindikatov, ki je v nedeljo, na 66. obletnico madžarske vstaje proti sovjetski oblasti leta 1956 v Budimpešti, organiziral demonstracije, na katerih se je zbralo na deset tisoče ljudi. In ki bo jutri v sodelovanju z drugimi izpeljal stavko učiteljev po vsej državi.
Fehér pojasnjuje, da se njihove zahteve niso v veliki meri spremenile od leta 2016, ko so prav tako stavkali, a so bili deležni majhne podpore celo med učitelji. "Zdaj je drugače. Ob vladi, ki nas ignorira in nasploh neprimernem odnosu vodstev šolskih okolišev, vse višji inflaciji in posledično naraščanju stroškov, se v stavko vključujejo tudi učitelji v manjših mestih in krajih, s čimer demantirajo vladne trditve, da naj bi bili nezadovoljni le v Budimpesti."
Vlada je že pred časom pravico do stavke močno omejila na način, da tudi če v šolo na dan stavke pride le en učenec, mu morajo zagotoviti ustrezno varstvo. Zato bo, po besedah Fehérja, odvisno predvsem od staršev, ali bodo učence pripeljali v šolo, kjer so učitelji napovedali stavko, ali jih bodo obdržali doma. Nekateri učitelji pa bodo tako kot doslej nekaj ur odsotni, s čimer bodo izrazili svojo državljansko nepokorščino. "V sindikatu učitelje pozivamo k stavki, ne pa tudi k državljanski nepokorščini." Slednje pojasni z dejstvom, da je bilo pet učiteljev, ki zdaj svojo pravico iščejo na sodišču, v začetku šolskega leta odpuščenih zaradi državljanske nepokorščine. Več tisoč, tako sindikalist, pa je dobilo opozorila, kaj sledi, če bodo s tovrstnimi izrazi nezadovoljstva nadaljevali.
A položaj v izobraževanju je zaskrbljujoč. V sistemu po podatkih sindikata manjka čez 16.000 učiteljev, v prihodnjem letu se jih bo veliko število upokojilo, zaradi delovnih pogojev in nizkih prihodkov pa med mladimi ni zanimanja za ta poklic. Poleg znižanja pedagoške obveznosti na 22 ur tedensko - trenutno učitelj tedensko v povprečju poučuje 26 ur, pri čemer mora zaradi pomanjkanja kadra opraviti še številna nadomeščanja, ki so le redko plačana - zahtevajo dvig plač na 85 odstotkov plače, ki jo dosegajo poklici z univerzitetno izobrazbo. Trenutno dosegajo le 55 odstotkov plače primerljivega univerzitetno izobraženega kadra. To pomeni, da imajo začetniki okoli 630 evrov plače, medtem ko učitelji z najdaljšim stažem domov mesečno odnesejo med 800 in 1000 evri. In to ob 20 odstotni inflaciji.
Vlada Viktorja Orbana sicer priznava, da so učiteljske plače nizke, a v isti sapi trdi, da jim jih ne morejo zvišati, saj Bruselj zadržuje 7,5 milijard evrov evropskih sredstev zaradi očitkov o težavah z vladavino prava. "Nas ne zanima Bruselj! Vlada je tista, ki mora urediti razmere na področju izobraževanja," je jasen sindikalist, ki pravi, da bodo s protesti in stavko vztrajali dokler vlada ne bo v pogajalsko skupino imenovala ljudi, ki bodo imeli mandat za pogajanja.
Na vprašanje, ali bi se lahko protesti učiteljev in splošne javnosti v prid izobraževanju prelevili v vsesplošne demonstracije proti oblasti, odgovarja, da je to vsekakor mogoče. "Naš namen ni bil javnost naperiti zoper vlado, temveč doseči sindikalne cilje. Nastrojenost proti vladi je stranski učinek, saj izobraževanje zadeva prav vse!"
Ob stavki, v zgodnjih urah mladinska dijaška organizacija Egységes Diakfront, tako kot pred tedni, v Budimpešti organizira živo verigo v podporo učiteljem. Zaskrbljeni so, kdo bo poučeval, če učiteljev več ne bo. Ali kot so ubesedili na enem od transparentov na minulih protestih: "Brez učiteljev, ni prihodnosti!"
