Na vzhodu Ukrajine, kjer že sedem let poteka bolj ali manj intenziven oboroženi konflikt med ukrajinsko vojsko in proruskimi separatisti, ki uživajo neprikrito politično, vojaško in finančno podporo uradne Moskve, so se razmere nevarno zaostrile. S frontnih črt vsakodnevno poročajo o hudih spopadih, Ukrajina je samo predvčerajšnjim priznala smrt dveh svojih vojakov, medtem ko z druge strani kot zmeraj podatkov o morebitnih žrtvah ni. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zato odpotoval na vzhod države, da bi vojski izrazil podporo, ruski predsednik Vladimir Putin pa se je v luči zaostrovanja razmer po telefonu pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel. Čeprav sta se oba zavzela za umiritev razmer, so iz Kremlja letele grozeče besede nižjih predstavnikov oblasti. "Rusija bo zaščitila svoje državljane v Ukrajini," je bilo skupno sporočilom, lansiranim iz Moskve.{infobox-quote_full}158963{/infobox-quote_full}
Zadnje premirje na območju Donbasa, kot pravijo proruskima regijama Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine, je sicer pričelo veljati konec julija lani, a sta ga obe strani neprestano kršili. Tam sicer živi okoli sedem milijonov od skupno 45 milijonov prebivalcev Ukrajine in leta 2014 so se, podobno kot prebivalci polotoka Krim, izrekli za priključitev k Rusiji oziroma vsaj za zavračanje ukrajinske nadvlade. Rusija jih ni uslišala, anektirala je le strateško pomembni Krim, medtem ko je svojim rojakom priskočila na pomoč z vojaštvom. Četudi tega v Moskvi nikoli niso priznali, so vojaki ruske vojske močno angažirani na vzhodu Ukrajine - udeleženi pa naj bi bili tudi v najhujšem mednarodnem incidentu, ko je ruska raketa Buk 17. julija 2014 prav nad Donbasom sestrelila malezijsko potniško letalo, pri čemer je umrlo 298 potnikov in članov posadke.{api_embed_photo}653432{/api_embed_photo}
Rusija naj bi v zadnjih tednih močno okrepila vojaško prisotnost ob meji z Ukrajino, napovedane so tudi vojaške vaje ruske mornarice v Črnem morju. O močnih aktivnostih so poročali predvsem iz ruske regije Voronež, ki leži na drugi strani meje z regijo Lugansk. Ukrajinska vojaška obveščevalna služba zato obtožuje Rusijo, da se pripravlja na razširitev vojaške prisotnosti na območjih, ki jih nadzorujejo separatisti.
Ukrajinski predsednik Zelenski je zato znova zaprosil za članstvo svoje države v zvezi Nato, a ni bil ravno uslišan. Severnoatlantsko zavezništvo je s tem, ko je v svoje vrste sprejelo Poljsko in tri pribaltske države, že tako izzvalo Rusijo, toda pri Ukrajini ne bo tvegalo. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je v torek sicer zagotovil solidarnost Ukrajini, a ni omenil možnosti vojaške podpore. "Predsednika Volodimirja Zelenskega sem poklical, da sem mu izrazil resno zaskrbljenost glede ruskih vojaških aktivnosti v in ob Ukrajini ter trajajočega kršenja dogovora o prekinitvi ognja," je povedal Stoltenberg in zagotovil, da Nato podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter namerava še naprej tesno sodelovati z njo. Toda preslišal je pozive iz Kijeva, naj Nato pospeši prošnjo Ukrajine za članstvo. Kijev je zavezan obrambnim reformam, ki jih je zahteval Nato, je tvitnil Zelenski po pogovoru. "Ampak reforme same ne bodo ustavile Rusije," je dodal. Prepričan je namreč, da je edina pot za končanje spopadov na vzhodu Ukrajine članstvo v Natu.
Rusija je ob tem takoj ocenila, da članstvo Ukrajine v zvezi Nato ne bo pomagalo pri razrešitvi konflikta. "Močno dvomimo, da bo to pomagalo Ukrajini rešiti domače probleme," je povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. "Z našega vidika bo le še poslabšalo razmere," je dodal.
