Uroš Esih
Uradni Washington je prejšnjo sredo sporočil, da so ZDA začele umikati svojo vojsko iz Sirije, kjer imajo približno 2000 vojakov, umik pa naj bi trajal okoli sto dni. Ameriški predsednik Donald Trump je odločitev, ki je presenetila predvsem največje evropske zaveznice, pospremil z vprašanem, ali želijo ZDA biti še naprej "policist Bližnjega vzhoda, pri čemer ne dobijo ničesar, ampak zgolj trošijo na tisoče milijard dolarjev za zaščito drugih, med katerimi skoraj nihče ne ceni tega, kar delamo".
Odličnega poznavalca političnih razmer na Bližnjem vzhodu dr. Primoža Šterbenca, docenta na Fakulteti za management Univerze na Primorskem, smo vprašali, ali je Trumpova odločitev le odraz razmerja sil na sirskem bojišču, kjer ZDA in njihovim interesom ni kazalo najbolje. "Odločitev, da so se ameriške enote že začele umikati iz Sirije, je izključno odločitev ameriškega predsednika Trumpa. Verjetno je vsaj do določene mere impulzivna, čeprav ne sodi med njegove najbolj impulzivne, ki jih ponavadi vleče čez noč po twitterju," meni Šterbenc. "Ne smemo pozabiti, da je Trump svojim političnim podpornikom obljubil, da se bo najprej posvetil Ameriki. V tem smislu poskuša svojim podpornikom pokazati, da se ZDA pod njegovim vodstvom bolj posvečajo svoji državi kot pa nekim kriznim žariščem po svetu. 'Iz Sirije se umikamo, da bi lahko bolje uresničevali obljubo o izboljševanju položaja v ZDA,'" Trumpovo sporočilo interpretira Šterbenc.
Pozitivni učinki umika
Zaradi umika ZDA iz Sirije je odstop napovedal že ameriški obrambni minister James Mattis, prav tako pa posebni odposlanec za boj proti Islamski državi Brett McGurk. Z vidika dosedanje ameriške politike je Trumpova poteza izrazito nelogična. Če ZDA že nekaj časa skupaj s Savdsko Arabijo in Izraelom močno pritiskajo na Iran in če je Trump odstopil od iranskega jedrskega sporazuma ter uvaja nove sankcije proti Iranu, potem bi bilo pričakovati, pravi Šterbenc, da bodo ZDA tudi poskušale slabiti šiitski polmesec, ki je dolga roka Irana in sega od Irana do Sredozemskega morja. Prav tako bi bilo v skladu z dosedanjo doktrino pričakovati, da bodo ZDA še naprej prisotne v Siriji in Iraku in bodo s tem zmanjševale vpliv Irana ter poskušale presekati traso Teheran-Bagdad-Damask-Bejrut.
Američani pustili na cedilu Kurde
Poraženci Trumpovega umika iz Sirije pa so nedvomno Kurdi. "Kurdi so s tem izgubili ščit pred turško agresivnostjo v Siriji. Doslej so bili Američani tamponska cona med turško napadalnostjo do sirskih Kurdov, zdaj pa bo imela Turčija še bolj odprto pot do kurdske paradržave v Siriji. To ni pozitivno znamenje, ki ga ameriška administracija daje svojim morebitnim zaveznikom po svetu. Sporoča jim, da jih podpira, dokler jim koristijo, ko pa jim več ne koristijo, jih bodo mirne duše zapustili, če bo treba," strne Šterbenc sporočilo umika ameriškim zaveznikom v regiji. Marsikdo od zaveznikov bo zdaj dvakrat premislil, ali bo morebiti vojaško sodeloval z ZDA. Poleg tega so si sirski in iraški Kurdi nakopali srd ne le Turčije, ampak tudi Arabcev, in so se po Šterbenčevi oceni znašli v dvojnem primežu.
Najprej obvestili javnost, potem zaveznike
Slovenija velja formalno za lojalno podpornico ameriških vojaških posegov na Bližnjem vzhodu, tudi v Siriji. A tako strateško in politično pomembnih odločitev, kot je umik iz Sirije, ameriški predsednik ne sprejema v dialogu z evropskimi zavezniki, sploh pa ne s tako majhnimi državami, kot je Slovenija. Kljub temu da je Bela hiša javno najavila umik iz Sirije v sredo, 19. decembra, je Slovenijo o tem obvestila šele dan kasneje. "Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani je 20. decembra 2018 seznanilo ministrstvo za zunanje zadeve in kabinet predsednika vlade z odločitvijo predsednika ZDA Trumpa o umiku vojaškega osebja iz Sirije," so nam iz zunanjega ministrstva odgovorili na vprašanje, ali so ZDA obvestile Slovenijo, da se umikajo iz Sirije.
