V središču Berlina se skupina kristjanov, judov in muslimanov loteva gradnje centra, imenovanega Hiša enega (House of One), v katerem bodo pod eno streho združene protestantska cerkev, sinagoga in mošeja. Njihov cilj je premagati konflikt in sumničavost. Sklad, ki stoji za projektom, vodi berlinski župan Michael Müller iz socialdemokratske stranke SPD, v njem pa so tudi pomembni člani nemške politične sfere in vodje večjih javnih kulturnih ustanov. Polaganja temeljnega kamna so se v četrtek udeležili številni gostje iz tujine, med njimi tudi Azza Karam, generalna sekretarka največje mednarodne koalicije predstavnikov svetovnih religij Religija za mir (Religions for peace) s sedežem v New Yorku.
"Pomembno je, da poskušamo razumeti, kako nekdo vidi stvari, od kod nekdo prihaja in kaj verjame," je prepričan pastor gregor Hohberg
S postavitvijo objekta želijo duhovnik, rabin in imam svetu pokazati, da tri religije lahko sobivajo v isti hiši, kar je do zdaj veljalo za nemogoče, je poročal radio Deutche Welle. Hišo enega naj bi zgradili v petih letih sredi nemške prestolnice, le nekaj minut od nekaterih najbolj priljubljenih in zgodovinskih predelov mesta, starega 700 let. Na tem mestu je stala tudi Petrikirche, cerkev iz 13. stoletja, ki je imela najvišji stolp v Berlinu, porušila pa jo je vzhodnonemška komunistična vlada leta 1964. V hiši z obliko heksametra bodo cerkev, sinagoga in mošeja, zgrajene okoli osrednjega prostora za sestanke, ki bo služil kot simbol sobivanja.
Zasnova predvideva 40 metrov visoko strukturo iz kamna in opeke, proračun približno 43,5 milijona evrov pa je že skoraj v celoti zagotovljen. Projekt ima pomembno politično podporo, financiranje so zagotovile tudi zvezne in berlinske oblasti. "To je pomemben projekt za Berlin," je dejal pastor Gregor Hohberg, ki pomaga voditi projekt. "Judje, kristjani, muslimani in tudi ateisti ter ljudje drugih religij govorijo o tem že najmanj deset let. Mesto potrebuje Hišo enega, da dobijo priložnost za sodelovanje – to je zelo pomemben simbol, kraj miru," je še dodal.
Načrt je še posebno pomemben za Osmana Örsa, imama, ki sodeluje pri projektu. V Berlinu je več kot 80 mošej in islamskih molitvenih prostorov, vendar bo to prvi v središču mesta. "To bo osrednja berlinska mošeja," je pojasnil Örs in dodal, da se zdaj nekateri muslimani zmedejo, ko v Googlu iščejo mošejo v središču mesta. Z glavnimi zahodnimi monoteističnimi religijami pod eno streho je antisemitizem postal tema, s katero naj bi se spoprijeli v Hiši enega. Nasilje med Izraelom in Hamasom je sprožilo proteste po vsem svetu, tudi v Berlinu, širi se jeza zaradi izraelskih zračnih napadov, v katerih je umrlo na stotine civilistov. "Pomembno je, da poskušamo razumeti, kako nekdo vidi stvari, od kod nekdo prihaja in kaj verjame," je prepričan Hohberg. "Družbi prinese dialog samo koristi. In prav to počnemo tukaj." Tudi brez zgradbe so se udeleženci pri projektu Hiša enega že večkrat srečali - tako ob veselih kot tragičnih dogodkih, na primer po napadih na muslimane na Novi Zelandiji, na kristjane na Šrilanki ter na jude v ZDA in Nemčiji. "Postali smo prijatelji. Poskrbeli smo, da rabin, imam in pastor stojijo tesno skupaj," je dejal Örs in dodal: "Čeprav ekstremizem ne more uničiti vere in miru, lahko škoduje. Glede tega moramo kaj storiti."
