Niti osem let ni minilo, odkar je izbruhnila afera, povezana z žvižgačem Edwardom Snowdnom, ki je razkril prisluškovanje ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) evropskim in drugim politikom, že je na obzorju nov škandal. Po svetu namreč odmeva razkritje obsežne vohunske akcije, v kateri naj bi bili obveščevalci z vohunsko programsko opremo Pegasus izraelskega podjetja NSO povezali več kot 50.000 telefonskih številk novinarjev, aktivistov in politikov iz več držav, tudi iz Madžarske. Iz Evrope so se vrstile obsodbe domnevnega vohunjenja. V NSO in na Madžarskem so zanikali poročanje medijev. Snowden medtem živi na varnem v Rusiji, kjer je skupaj z življenjsko sopotnico dobil politični azil.
Od Mehike do Madžarske
Več svetovnih medijev, ki sodelujejo v mreži raziskovalnega novinarstva in so trn v peti oblastem, je v nedeljo razkrilo obsežno vohunsko akcijo, v okviru katere so z izraelsko vohunsko programsko tehnologijo Pegasus (pegaz, kar pomeni krilatega konja iz starogrške mitologije), ki jo kupujejo predvsem vlade, povezali več kot 50.000 telefonskih številk novinarjev, aktivistov in politikov. Ob tem poudarjajo, da ni jasno, za koliko številkami so tudi vohunili. Na seznamu je bilo med drugim 15.000 številk iz Mehike, med njimi domnevno tudi številni ubiti novinarji, še 300 jih je bilo iz Indije, med njimi politiki in vidnejši novinarji. Na spisku so še novinarji ali sodelavci medijev AFP, The Wall Street Journal, CNN, The New York Times, Al Jazeera, El Pais, AP, Le Monde, Bloomberg, The Economist in Reuters.
V forenzični analizi 37 telefonov na seznamu so odkrili poskuse in uspešne vdore v naprave, med drugim pri dveh ženskah, ki sta bili blizu leta 2018 ubitemu savdskemu novinarju Džamalu Hašodžiju. Tega so ubili v turškem Carigradu, ko je šel po vizum.
Večine telefonskih številk na seznamu preiskovalcem sicer še ni uspelo povezati z osebami, nekaterim medijem pa je uspelo identificirati več kot tisoč ljudi iz 50 držav. Na seznamu so tako člani arabskih kraljevih družin, najmanj 65 podjetnikov, 85 aktivistov, 189 novinarjev in več kot 600 politikov in predstavnikov vlad, med njimi predsedniki vlad in ministri. Večji del telefonskih številk so povezali z desetimi državami, med njimi tudi z Madžarsko. Šlo naj bi za več kot 300 madžarskih telefonskih številk, ki so jih povezali z novinarji, odvetniki, poslovneži in aktivisti. Točnega števila okuženih ali napadenih telefonov nimajo, pri forenzični analizi šestih naprav so pri treh potrdili okužbo z orodji Pegasus, pri dveh pa poskus okužbe.
Madžarska opozicija je v odzivu zahtevala sklic parlamentarnega odbora za nacionalno varnost. Madžarsko združenje novinarjev pa je pozvalo oblasti k razjasnitvi vloge vlade pri uporabi opreme Pegasus. Zunanji minister Madžarske Peter Szijjarto pa je povedal, da je obveščevalna služba IH, ki sodi pod okrilje zunanjega ministrstva, pristojnemu parlamentarnemu odboru pripravljena dati pojasnila. Ob tem je zanikal poročanje, da so oblasti v Budimpešti s pomočjo programske opreme Pegasus vohunile za novinarji in aktivisti. Tudi neimenovani direktor madžarske obveščevalne službe IH je po njegovih besedah zanikal, da bi ta uporabljala tehnologijo Pegasus.
Zaskrbljenost EU
Na sedežu Evropske unije, v Bruslju, so v odzivu na domnevno vohunjenje poudarili, da bi morali biti mediji sposobni delati svobodno, neodvisno in brez strahu povsod v EU in zunaj njenih meja. "Ko gre za uveljavljanje pravic do zasebnosti v EU, je to stvar nacionalnih neodvisnih organov za varstvo podatkov," je govorec Evropske komisije Christian Wigand odgovoril na novinarsko vprašanje, ali je komisija pripravljena ukrepati proti Madžarski. Dejal je še, da vse skupaj še naprej pozorno spremljajo in bodo preučili primer z različnih vidikov ter nato presodili, ali lahko komisija nadalje ukrepa. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem opozorila, da je "zadeva popolnoma nesprejemljiva, če se izkaže, da je to res". Svoboda medijev je ena od temeljnih vrednot Evropske unije, je poudarila.
V Franciji medtem napovedujejo preiskavo, čeprav niso podali podrobnosti. Nemško združenje novinarjev pa je pozvalo obveščevalne in varnostne službe, naj pojasnijo, ali so programsko opremo Pegasus uporabili tudi proti nemškim novinarjem. Po sedaj znanih podatkih med prizadetimi ni nemških novinarjev.
V luči poročanja tujih medijev o vohunjenju novinarjem, aktivistom in politikom je medtem predsednik komisije slovenskega državnega zbora (DZ) za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Matjaž Nemec potrdil, da je Knovs prve namige o možni zlorabi vohunske programske opreme v Sloveniji prejel že lani. Dodal je, da so Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova) za pojasnila zaprosili 10. junija 2020. Odgovor, ki je bil označen z oznako tajno, pa so prejeli 23. junija 2020. Pojasnil je, da ne vedo, za katero programsko opremo in tehniko je šlo.
Po obisku premierja Janeza Janše decembra lani v Izraelu so sicer postali še bolj pozorni. Janša se je po poročanju portala Oštro v Izraelu sestal s predstavniki izraelskega podjetja NSO. NSO je sicer eno od vodilnih podjetij na področju proizvajanja vohunske programske opreme, vodilni produkt pa je ravno Pegasus, ki med drugim omogoča vklop kamere in mikrofona na telefonu na daljavo ter zbiranja podatkov. Podjetje programsko opremo prodaja predvsem državam po svetu, saj da obveščevalnim službam in policijam pomaga pri preprečevanju in preiskovanju terorizma in kriminalnih dejanj.
Izraelsko podjetje je zavrnilo očitke kot lažne. Po njihovem mnenju namreč niso naredili nič narobe.
