Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je prejšnji četrtek najavil, da bo 1. septembra uvedel dodatne desetodstotne carine na 300 milijard dolarjev (268 milijard evrov) kitajskega blaga. Kitajci so že napovedali protiukrepe in jih tudi začeli izvajati. Kitajska podjetja so ustavila nakupe kmetijskih pridelkov iz ZDA. Peking ne izključuje možnosti dodatnih carin na kmetijske pridelke iz ZDA s pogodbami od 3. avgusta naprej.
Trump je doslej že uvedel 25-odstotne carine na 250 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske, s 1. septembrom pa bo dodatno ocarinjen praktično ves uvoz iz Kitajske. Trpeli bodo ameriški potrošniki, ki bodo morali plačati več za uvoženo blago, zaradi povračilnih ukrepov Kitajske pa bodo prizadeti tudi ameriški kmetje. Na drugi strani Trumpove carine že vplivajo na poslabšanje gospodarske rasti na Kitajskem, ogrožajo globalno rast in povečujejo nezanesljivosti, poleg tega pa so prispevale k nedavni odločitvi centralne banke Federal Reserve o znižanju obrestnih mer v ZDA. Hkrati so prispevale k padcu vrednosti kitajske valute juan, kar seveda deluje kot protiutež carinam, saj povzroča pocenitev izvoza.
Po ocenah mednarodne bonitetne agencije Fitch bi dodatne carine zmanjšale svetovno gospodarsko proizvodnjo za 0,4 odstotka.
Kitajska se je s carinami namerno osredotočila na kmete, saj so ti v velikem številu glasovali za Trumpa.
Zaradi predlaganih ukrepov se bodo v ZDA cene mobilnih telefonov v povprečju dvignile za 62 evrov, cene prenosnikov in igralnih konzol pa za 107 in 50 evrov.
General Motors ocenjuje, da jih bo trgovinska vojna s Kitajsko zaradi carin in podražitve surovin stala vsaj 900 milijonov evrov.
Od Pekinga izsiliti gospodarske reforme
Najnovejši Trumpov ukrep v več kot leto dni trajajoči trgovinski vojni med največjima svetovnima gospodarstvoma je sledil dan po zaključku relativno neuspešnih pogovorov v Šanghaju in bo veljal za široko paleto izdelkov. Zaradi Trumpove izjave je zdrsnila vrednost ameriškega indeksa 500 največjih podjetij S&P 500, strmoglavila je tudi cena nafte. Washington želi z ukrepi od Pekinga izsiliti različne gospodarske reforme, med drugim večjo zaščito ameriške intelektualne lastnine, ukinitev subvencij za kitajska podjetja ter boljši dostop do kitajskega trga za ameriška podjetja. Doslej je Trump s carinami obremenil uvoz iz Kitajske, vreden 223 milijard evrov, novi sveženj pa bi zajel še preostalih 268 milijard evrov blaga, torej praktično ves kitajski izvoz v ZDA. Po trditvah Trumpa naj bi slabi trgovinski dogovori s Kitajsko in drugimi državami stale ZDA več milijonov delovnih mest. Toda Trumpovi poskusi, da bi na novo napisal pravila trgovanja z največjimi trgovinskimi partnerji Amerike, so prav tako terjali visok davek. Poglejmo, kako so v Reutersu pregledali in izračunali posledice trgovinske vojne za ZDA in tudi globalno.
Svetovno gospodarstvo: Nemogoč izračun točne cene
Carine so zamajale mednarodne oskrbovalne verige, vznemirile svetovne finančne trge ter proizvajalce spodbudile k temu, da vlagajo v tovarne zunaj Kitajske. Bržkone je nemogoče izračunati točno ceno vsega naštetega, saj številna podjetja ne želijo objaviti višine stroškov, povezanih s trgovinsko vojno, ter pojasnjevati odločitev, kot so sprememba poslovnega modela ali kraja proizvodnje. Po ocenah mednarodne bonitetne agencije Fitch bi dodatne carine zmanjšale svetovno gospodarsko proizvodnjo za 0,4 odstotka, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je pretekli mesec sporočil, da je bila rast svetovne trgovine v prvem četrtletju letos najnižja od leta 2012, in opozoril na negativna tveganja za svetovno gospodarsko rast. Čeprav Trump zagotavlja, da carine plačuje Kitajska, jih morajo v resnici kriti ameriška podjetja, ko izdelki prispejo v ZDA, uvozniki pa se na te stroške pogosto odzovejo z dvigom cen, s čimer finančno breme prenesejo na potrošnike.
Kmetijstvo med najbolj prizadetimi
Ameriški kmetje so bili do zdaj med najbolj prizadetimi skupinami. Kitajska je namreč največja uvoznica mnogih izmed njihovih najpomembnejših pridelkov, ki pa jih je Peking ocarinil kot protiukrep zoper ZDA. Kitajska se je s carinami namerno osredotočila na kmete, saj so ti v velikem številu glasovali za Trumpa. Zaradi trgovinske vojne je upadla prodaja različnih pridelkov, kot so sveže sadje, meso in žita. Tudi soja, ki je največji kmetijski izvozni izdelek ZDA, je pred začetkom trenj večinoma potovala na Kitajsko.
Stabilizacija juana
Po padcih v zadnjih nekaj dneh se tečaji vrednostnih papirjev na ameriških borzah v začetku današnjega trgovanja zvišujejo. Vlagatelje je pomirilo dejstvo, da je kitajska centralna banka sprejela ukrepe za stabilizacijo nacionalne valute juan. Analitiki to vidijo kot znak, da se trgovinski spor med ZDA in Kitajsko za zdaj ne bo še dodatno zaostroval.
Tehnološki sektor: 27 milijard evrov škode za Huawei
Kitajski telekomunikacijski velikan Huawei pričakuje, da bodo omejitve, ki so jih ZDA uvedle proti podjetju, negativno vplivale na njegovo poslovanje, čeprav so glede na polletne podatke zabeležili rast. Ustanovitelj podjetja trdi, da bi lahko ukrepi stali tehnološkega giganta okoli 26,7 milijarde evrov. V združenju CTA (Consumer Technology Association) ocenjujejo, da carine stanejo visokotehnološki sektor v ZDA približno 1,1 milijarde evrov na mesec. Samo oktobra 2018 so carine na izdelke za mobilno omrežje 5G znašale 108 milijonov evrov, bistveno več kot slabih 60 tisoč evrov, kolikor so znašale v celotnem lanskem letu.
Predstavnik CTA je dejal, da se bo zaradi predlaganih ukrepov cena mobilnih telefonov v povprečju dvignila za 62 evrov, cene prenosnikov in igralnih konzol pa za 107 in 50 evrov. Po Trumpovi četrtkovi izjavi so padle tudi cene delnic Appla in več proizvajalcev čipov, kot so Qualcomm, Nvidia in Micron Technology. Vrednost Applovih delnic je tudi sicer nižja kot lani, saj prodaja pametnih telefonov iPhone na Kitajskem še vedno pada. Iz družbe so zato junija sporočili, da se bo zaradi carin, ki jih je predlagal Trump, zmanjšala konkurenčnost podjetja, kar bo za državo pomenilo, da bo v denarni proračun steklo manj denarja.
Vozila in kmetijska mehanizacija: Tudi protiukrepi EU
Proizvodnja ameriških vozil se je zaradi Trumpovih carin na jeklo, aluminij in kitajske avtomobilske dele podražila za več milijard dolarjev. Največji avtomobilski proizvajalec v ZDA, General Motors, tako ocenjuje, da jih bo trgovinska vojna s Kitajsko zaradi carin in podražitve surovin stala vsaj 900 milijonov evrov, v koncernu Fiat Chrysler Automobiles pa se ocena giblje okoli 750 milijonov evrov. Proizvajalca motornih koles Harley-Davidson so precej prizadele povračilne carine na kovine, ki jih je sprejela Evropska unija. Zaradi njih je podjetje izgubilo okoli 90 milijonov evrov, ocenjujejo.
Spor med svetovnima velesilama je vplival tudi na proizvajalce avtodomov, kot je Winnebago Industries. Po napovedih družbe naj bi imeli v fiskalnem letu 2020 zaradi obstoječih in napovedanih carin za vsaj devet milijonov evrov dodatnih stroškov.
Proizvajalca opreme za kmetijsko mehanizacijo Deere & Co. ter Case New Holland pa sta stroške carin na kovine prenesla na stranke, s čimer so se še dodatno povišali stroški za kmete. Družba Deer & Co. je sicer maja poročala, da četrtletni dobički že petič zapored niso dosegli pričakovanj.
Druge podražitve: Visoka cena za kupce kovin
Med prvimi carinami, ki so jih uvedle ZDA na začetku leta 2018, so bile carine na uvoz jekla in aluminija s skoraj celega sveta.
Od te poteze so sicer imeli korist ameriški proizvajalci jekla, ne pa tudi podjetja, ki se ukvarjajo z njegovo predelavo. Ukrep je ameriške kupce omenjenih kovin namreč samo lani stal nekaj več kot 4,4 milijarde dolarjev, trdijo v konservativnem raziskovalnem inštitutu American Action Forum.
