Costa Concordia se je prevrnila na bok, a obstala naslonjena na čer.
V Italiji se danes spominjajo ene najbolj tragičnih, pa tudi nenavadnih pomorskih nesreč v povojni zgodovini. Pred natanko desetimi leti je luksuzna ladja za križarjenje Costa Concordia pri otoku Giglio v Tirenskem morju trčila v podvodno čer in nasedla, kmalu pa delno potonila. Nesreča je zahtevala 32 življenj, ranjenih je bilo 157 potnikov in članov posadke. Na ladji je bilo sicer 4229 ljudi, od tega 3216 potnikov, večinoma turistov iz Italije, Nemčije in Francije.
32
ljudi, med njimi šestletna deklica, je umrlo v nesreči v Tirenskem morju
Od nesreče je minilo deset let, a za okoli 2000 prebivalcev toskanskega otoka Giglio spomin na tragedijo ostaja. Tako kot vsako leto se bodo nesreče spomnili s spominsko mašo in polaganjem venca pred kipom device Marije, ki so ga v pristanišču postavili v spomin na žrtve. Njihova imena so izpisana na bližnji spominski plošči. Zvečer bo potekala procesija bakel, ob 21.45 - ko je ladja pred desetimi leti trčila v podvodno čer - pa se bodo oglasile ladijske sirene.
Za nič hudega sluteče potnike in posadko se je sicer 13. januarja 2012 drama začela že nekaj ur po začetku sedemdnevnega križarjenja po vzhodnem Sredozemlju. To se je začelo v pristanišču blizu Rima in naj bi se končalo v Savoni v Liguriji. Ko so pluli mimo otoka Giglio, je kapitan ladje Francesco Schettino ladjo preveč približal obali. Želel naj bi, da bi potniki videli pristanišče in imeli priložnost za fotografiranje, po drugih podatkih pa je želel s tveganim manevrom pozdraviti prijatelja, ki ima tam hišo. Kakorkoli že, skoraj 300 metrov dolga ladja je ob 21.45 zadela podvodno čer, ki je v trupu naredila skoraj 70 metrov dolgo zarezo. Večina potnikov je bila v času trka na večerji. Luči so ugasnile, ladja se je kmalu prevrnila na desni bok. Nastali sta panika in kaos, ko se je ladja nagnila za 80 stopinj. Preko zvočnikov pa so potnike obveščali samo, da imajo težave z elektriko ter da naj ostanejo v svojih kabinah in mirni. Šele čez slabo uro so zadonele ladijske sirene za evakuacijo, pristojnim oblastem pa so sporočili, da se soočajo z izrednimi razmerami. Zaradi močnega nagiba ladje so reševalne čolne le s težavo spustili v morje. Nekateri potniki so z njimi uspeli priti do otoka, nekateri so z ladje skočili v ledeno mrzlo morje in do obale plavali kakih sto metrov. Mnogi pa so ostali ujeti v delu ladje, ki je bil pod vodo.
Kapitan Francesco Schettino krivde še zdaj ne prizna.
Po nesreči so zaradi prepozne reševalne akcije in dejstva, da je kapitan Schettino ladjo zapustil, še preden so končali evakuacijo, bila deležna ostrih kritik tako kapitan kot lastnica ladje, družba Costa Crociere. Kapitan se je kasneje zagovarjal, da je med organiziranjem evakuacije padel v čoln, a preiskava je pokazala, da ga v času trčenja v čer ni bilo na položaju, temveč se je zabaval s svetlolaso Moldavijko, članico posadke. Prav tako naj ne bi bil povsem trezen.
Schetino je bil zaradi povzročitve brodoloma iz malomarnosti in večkratnih ubojev leta 2017 obsojen na 16 let zapora, ki jih prestaja v rimskem zaporu Rebibbia. Ob njem so zaradi nesreče po priznanju krivde na do 34 mesecev zapora obsodili štiri člane posadke in uslužbenca družbe. Družba Costa Crociere pa se je že leta 2013 izognila kazenskemu pregonu, ko je sprejela delno odgovornost in pristala na plačilo milijon evrov kazni. Žrtve pa so v civilnih tožbah dobile v povprečju po 30.000 evrov odškodnine. Schetino krivde ne priznava in se je pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Razbitine ladje so kasneje v zahtevni operaciji dvignili in jih razrezali za staro železje.
