Zdravnica iz Stockholma o covidu 19: Švedski eksperiment za visoko ceno

Skandinavska država je bila doslej nekakšna izjema pri ukrepih za zajezitev pandemije. Saj ne, da bi jo primerjali z Belorusijo, kjer okužbe predsednik Aleksander Lukašenko sploh ni vzel resno. Skandinavce je v boju zoper covid-19 vodila drugačna filozofija. Ukrepe je švedska vlada v veliki večini zgolj priporočala. Izogibala se je prepovedim, češ da svobodnim državljanom ni mogoče ukazovati, kako naj se obnašajo. Ostaja veliko vprašanje, kako se je ta liberalnost obnesla. Švedska ima namreč v primerjavi s sosedami nekajkrat višjo stopnjo smrtnosti. Če je na Švedskem z dobrimi desetimi milijoni prebivalcev 423 mrtvih na milijon, ima Finska s 5,5 milijona samo 56 mrtvih na milijon, Norveška s 5,4 milijona pa le 44 mrtvih na milijon prebivalcev. Danska na jugu s 5,8 milijona beleži 98 mrtvih na milijon.

Najhuje med starejšimi

Po telefonu smo v Stockholmu govorili s Švedinjo Giselo Wegnelius, upokojeno zdravnico ginekologinjo, ki pa še opravlja svoj poklic: "Pacientkam svetujem od doma. Veliko ljudi tukaj dela na daljavo, ker je takšno priporočilo vlade. Vseeno grem tudi na kliniko vsaki drugi ali tretji dan. Težko odgovorim, zakaj se je naša vlada odločila za veliko manj stroge ukrepe. Vem le, da je pri tem dosledno poslušala stroko, torej epidemiologe. O njihovem delu težko sodim, ker nisem epidemiologinja ali infektologinja. V Narodnem zdravstvenem institutu so pred približno devetimi tedni menili, da bodo lahko vse, ki so se vračali z zimskih počitnic v Italiji, kjer je bilo stanje že alarmantno, uspeli identificirati na letališčih in jih poslati v samoizolacijo ali na zdravljenje, če bodo ugotovili okužbo. Ampak očitno je virus k nam vdrl še po kakšnih drugih potnikih in poteh. Ko so po Evropi že prepovedovali množične prireditve, so pri nas še 7. marca izpeljali nacionalno tekmovanje za pesem Evrovizije, ki si ga je v živo ogledalo več tisoč obiskovalcev. Prijateljica iz Francije je bila zgrožena, ko sem ji povedala, da pri nas javni promet deluje normalno in da šol, razen srednjih in univerz, niso zaprli. Priporočali so sicer, da gremo po opravkih peš, s kolesom ali z lastnim avtomobilom, toda v šolo in v službo marsikdo ne more na ta način."
Gisela Wegnelius nadaljuje, da je daleč največ okuženih s koronavirusom v prestolnici Stockholm: "V institutu so tudi rekli, da je treba zavarovati predvsem starejše od 70 let. Sem spadava tudi midva z možem. Toda največ umrlih za covidom-19, tri četrtine, imamo prav med starejšo populacijo, čez 85 let, in to te v domovih za starejše ali te, ki so bili deležni oskrbe na domu. Razen mladini pri nas niso prepovedali obiskovati teh staršev. Izkazalo se je, da osebje ni bilo dovolj podučeno in izobraženo o nevarnostih okužbe in v Stockholmu tudi ni tako povezano z oskrbovanci kakor kje na deželi, kjer se vsi poznajo med seboj. Z možem zaradi strahu pred okužbo več kot dva meseca nisva šla, recimo, v gostilno. Te so pri nas odprte, čeprav naj bi si gostje ob obisku dezinfecirali roke in držali vsaj dva metra fizične distance. Pa pri šanku ne smeš naročati pijače in hrane, temveč zgolj pri mizi. Nisva šla niti v trgovino, kajti na srečo imava najine odrasle otroke v bližini, pa so nama oni prinašali živila in druge nujne potrebščine. Sva pa hodila redno na sprehode, to ni bilo nikoli odsvetovano. Bilo je tudi dovoljeno iti ven s psom in rečem vam, da je psov v Stockholmu za sprehode tako rekoč zmanjkalo. Ampak parki so bili ves čas polni, predvsem mladih, imeli smo kar lepo vreme. Prijateljev nisem videla že dolgo. Medsebojni obiski so še zmeraj odsvetovani, a se bomo srečali zunaj, ker je to že dovoljeno. Smo se že zmenili."

Vlada ni ničesar skrivala

Švedi se bojijo, da z mrzlejšo jesenjo pride drugi val okužbe: "Naši epidemiologi menijo, da bomo v drugem valu dosti bolje prišli skozi kot drugod po Evropi, češ da je prebivalstvo pri nas bolje prekuženo. Toda prekuženih je uradno le sedem odstotkov Švedov. Špancev denimo pet odstotkov. Da bi bili bolj varni, bi moralo biti prekuženih vsaj 60 do 70 odstotkov prebivalcev. Zato tega optimizma ne razumem." Kljub temu pravi, da ljudje socialdemokratski koalicijski vladi zaupajo bolj kot pred koronakrizo, desni Švedski demokrati pa podporo izgubljajo: "Morda zato, ker je vlada z državljani odlično komunicirala. Rekla je, to bomo poskusili, pa bomo videli, ali se obnese. Če ne, poskusimo kaj drugega. Ničesar niso skrivali in ljudi niso v nič silili. Vlada je bila pri tem zelo složna in enotna. Seveda so bile kritike, že zavoljo velike smrtnosti, pa tudi, ker niso bile zapovedane maske ali večje omejitve gibanja in da je testov premalo. Toda o vsem tem teče odprta debata in vladi ta doslej ni škodovala."