4 nenavadne stvari, ki smo se jih od začetka pandemije naučili o novem koronavirusu

NR
26.07.2020 06:30

Sanjaya Senanayake, zdravnica infektologinja in izredna profesorica medicine na Avstralski narodni univerzi, je za The Conversation povzela štiri nenavadne stvari, ki smo se jih od začetka pandemije naučili o novem koronavirusu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Barcelonska plaža minulo nedeljo
Reuters

Pol leta je minilo od takrat, ko se je svet prvič soočil s covidom-19, in več kot štiri mesece od dne, ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) razglasila pandemijo. Število ljudi, okuženih z novim koronavirusom (SARS-CoV-2), se povečuje, toda hkrati se širi tudi naše znanje o tem, kako prizadene telo in kakšne simptome povzroča. Kaj torej že vemo o tem nevarnem virusu?

Krvni strdki

Mnoge vnetne bolezni, vključno z okužbami, so povezane s povečanim tveganjem za nastanek krvnih strdkov. Toda covid-19 je s tem povezan še tesneje. Če so strdki dovolj veliki, lahko blokirajo pretok krvi skozi krvno žilo. Posledica tega je, da tistemu delu telesa, ki ga oskrbuje ta žila, primanjkuje kisika. Če strdek nastane v koronarni arteriji, ki s krvjo oskrbuje srce, lahko to povzroči srčni infarkt. V pljučih lahko povzroči pljučno embolijo in v možganih kap, čemur smo bili priča tudi pri mladih, sicer zdravih ljudeh, ki so zboleli za covidom-19. Še zlasti so zaradi nastanka krvnih strdkov ogroženi kritično bolni pacienti s covidom-19, ki se zdravijo na oddelkih za intenzivno nego. Neka študija je pokazala, da so se krvni strdki pojavili pri 49 odstotkih pacientov, pretežno v pljučih. Ta odstotek je precej višji, kot so izvedenci pričakovali. Skrb vzbujajoče je, da se krvni strdki pri pacientih s covidom-19 pojavijo kljub standardnim preventivnim ukrepom, kot je denimo uživanje zdravil za redčenje krvi.

Povzroči izgubo vonja

Zdaj že vemo, da lahko covid-19 podobno kot druge virusne okužbe povzroči izgubo vonja oziroma anosmijo. V neki bolnišnici so ugotovili, da je vonj izgubilo približno pet odstotkov pacientov s covidom-19. Tudi nekateri ljudje z blago obliko bolezni so poročali, da so nenadoma za kratek čas izgubili občutek vonja. Anosmija se je zato znašla na seznamu možnih simptomov covida-19. Vsi vemo, da tudi med navadnim prehladom zaradi zamašenega nosu velikokrat izgubimo občutek vonja. Toda pri covidu-19 je izguba vonja drugačna. Pacienti ga izgubijo tudi tedaj, ko jim ne teče iz nosa in ta ni zamašen. Morda se virus pritrdi na receptorje v sluznici nosu, preden prodre v celice. Znano je, da virus v druge dele telesa, vključno s pljuči, vstopa zaradi receptorjev ACE2. Nekateri ljudje s covidom-19, ki izgubijo občutek vonja, poročajo tudi o izgubi okusa.

Pri otrocih lahko sproži resne vnetne bolezni

Druga nenavadna stvar je, da za covidom-19 redko zbolijo otroci, čeprav so sicer zelo dovzetni za bolezni dihal. Toda zdravniki v Evropi in Veliki Britaniji, ki so obravnavali veliko otrok s covidom-19, so opazili, da se je pri njih pozneje razvila nenavadna, vendar resna bolezen, znana kot multisistemski vnetni sindrom ali MIS-C. Študije, opravljene v Veliki Britaniji, Italiji in Franciji, so pokazale, da je večina otrok s tem resnim stanjem najverjetneje prebolela tudi covid-19.
Simptomi MIS-C se zelo razlikujejo, toda med najpogostejšimi so povišana telesna temperatura, izpuščaj in prebavne težave (bruhanje, bolečine v trebuhu in driska). Pri nekaterih otrocih se pojavijo težave s srcem. Ti simptomi so podobni tistim, ki so značilni za druge bolezni, med drugim za Kawasakijevo bolezen in sindrom toksičnega šoka. Raziskovalci menijo, da virus sam ni tisti, ki povzroči MIS-C, ampak da je zanj kriv imunski odziv telesa na virus, morda celo dolgo časa po okužbi.

Lahko se prenaša z ljudi na živali in obratno

Na začetku pandemije smo mislili, da se je novi koronavirus na ljudi prenesel z živali. Kljub temu nismo bili prepričani, ali lahko virus z ljudi znova preskoči na živali, torej ali lahko, če sami zbolimo, okužimo tudi svoje hišne ljubljenčke. Zdaj vemo, da je to mogoče in da lahko covid-19 prenesemo na domače živali ali tiste, ki živijo v ujetništvu, kot so psi, mačke in celo tigri.
Na Nizozemskem so na več kunjih farmah zabeležili izbruhe bolezni pri živalih. Raziskovalci menijo, da je virus na farmo prinesel eden od delavcev. Kune so zbolele za virusno pljučnico in ta se je hitro razširila med živalmi. Bolne kune naj bi bile nato okužile dva človeka. Gre za prvi dokumentirani prenos virusa z živali na človeka po njegovem prihodu iz Kitajske.
Regionalne oblasti v španski regiji Aragonija so minuli konec tedna odredile zakol več kot 90 tisoč minkov na tamkajšnji farmi. Pri 87 odstotkih živali na farmi so namreč potrdili okužbo z novim koronavirusom. Domnevajo, da je virus na farmo vnesel eden od zaposlenih, ki je nato okužil živali. 

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta