Ajurveda: Vstati moramo dve uri pred soncem

NR
03.03.2019 02:16

Nedavno je izšel slovenski prevod knjige Znanost ajurvede avtor ja Acharye Balkrishne, velikega poznavalca starodavne indijske medicine.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Vzemite si čas.
Ciceron

Najvišja cilja ajurvede sta varovanje zdravja in preprečevanje bolezni. Zdravje je odvisno od stanja treh doš v telesu. Doše imajo naravno nagnjenje k temu, da se njihova raven v različnih delih dneva in leta zvišuje ali pada. Zato ajurveda skrbi za ohranjanje ravnovesja tridoše z načeli zdravega načina življenja, ki jih poznamo pod skupnim imenom svasthjavrta (pristop k zdravemu življenju) in jih delimo v dve skupini: dinacarja oziroma vedenjski vzorci in prehranske navade v ciklusu dneva in noči ter rtucarja oziroma vedenjski vzorci in prehranske navade v ciklusu letnih časov. Življenjske navade, ki temeljijo na teh načelih, ohranjajo zdravje in varujejo pred obolenji.

Ko se prebudimo

Ajurveda priporoča zdravim ljudem, da se prebujajo približno dve uri pred sončnim vzhodom. To je božanska ura (brahma muhurta) in velja za srečno uro dneva, saj so takrat vsepovsod mir, čistost, svežina in sreča. Posameznik naj takrat najprej opravi svoj duhovni obred, moli, zapoje mantro ali meditira, kar mu bo prineslo mir in srečo.

Umivanje obraza

Z umivanjem obraza s svežo, mrzlo vodo v vseh letnih časih takoj po tem, ko smo se dvignili iz postelje, bomo poskrbeli za čiste oči, nos, usta in obraz, hkrati pa pregnali jutranjo zaspanost in se osvežili. Pozimi naj bo voda nekoliko bolj mlačna.

Voda na prazen želodec

Takoj po umivanju popijmo kozarec hladne vode. Če je le mogoče, jo čez noč hranite v bakreni posodi. Debelejši ljudje naj pijejo toplo vodo, da pospešijo metabolizem, na splošno pa je to priporočljivo vsem v zimskem času. Pitje hladne vode zjutraj je koristno, ker poživi prebavni trakt. Pomaga tudi pri rednem in preprostem jutranjem izločanju blata, kar je nujno za razstrupljanje telesa in varovanje pred obolenji. Temu pravimo usahpana.
Jutranjo vodo popijemo sede. Če bi stali, lahko povzročimo bolečine v kolenih in sklepih. Nekateri namesto vode raje zjutraj popijejo čaj, da spodbudijo delovanje črevesja, toda učinki so precej drugačni kot pri vodi. Čaj sprva deluje podobno kot voda in pospeši izločanje, toda ta učinek po določenem času popusti in spet nastopi zaprtje. Razen tega imata tanin in kofein v čaju ali kavi negativne učinke na želodec in debelo črevo, medtem ko voda nima stranskih učinkov. Hladne vode se je treba izogibati le v primeru prehlada, kašlja in vnetega grla.

Praznjenje črevesja

Zgodaj zjutraj, potem ko popijemo vodo, je čiščenje črevesja najpomembnejše opravilo, ki naj postane rutinsko za vsakogar. Ob sodobnem, napornem in stresnem načinu življenja imajo številni težave z rednim izločanjem. Dodatno k temu prispeva hitenje v službo. Ljudje si za rutinske jutranje opravke ne morejo vzeti dovolj časa in črevesje ni nikoli povsem izpraznjeno. Razen tega se zaradi težke hrane (težke stročnice, ocvrte jedi) v prebavnem traktu nabira veter, ki še dodatno ovira potovanje blata po črevesju. Zato človek ob izločanju prehitro misli, da je delo opravljeno. Pozneje mora postopek ponavljati, nekateri tudi trikrat ali štirikrat vsako jutro. To je lahko tudi posledica slabe prebave, premalo spanca, stresa, jeze, depresije in razdraženih čustev.
Če se v črevesju nakopiči preveč plinov, to pritiska na srce in povzroči hitrejši utrip. Dolgo zaprtje in vetrovi lahko vodijo v resna obolenja, kot so kronični prehlad, bronhialna astma, hemoroidi, bolečine v sklepih in artritis. Povzroči lahko tudi izgubo teka, slabšo prebavo, glavobol, depresijo, neugodje, nemir, izčrpanost, brezvoljnost in nespečnost. Zato je redno jutranje praznjenje črevesja zares pomembno. Seveda pa si lahko pomagamo tudi s tem, da se izogibamo težki hrani. Če imamo težave z zaprtjem, je nujna hrana, ki je bogata z vlakninami: listnata zelenjava (špinača, metlika, listi grškega sena), buče, kumarice ter sadje, kot so jabolka, papaja, fige, grozdje. Če mora kdo na jutranjo potrebo več kot enkrat, naj se temu ne izogiba. Za preprečevanje zaprtja in trajno odpravljanje drugih trebušnih težav in obolenj je treba redno in na prazen želodec izvajati jutranjo vadbo kapalabhati pranajame.

Čiščenje zob z leseno paličico

Naslednja zdrava navada po umivanju obraza je čiščenje zob. Tradicionalno čiščenje zob izvajamo z žvečilno paličico, ki mora biti iz lesa z grenkim, ostrim ali trpkim okusom, da lahko zobe in ustno votlino ščiti pred ustnimi obolenji in bakterijskimi infekcijami. Paličice, ki so sladke, kisle ali slane, zvišujejo raven kafe in se jih je treba izogibati. Najboljši za čiščenje zob je les neema, indijskega drevesa izjemnih zdravilnih lastnosti, prav tako pa paličice akacije, pomaranče in limete pa tudi španskega bezga, oljke, ruja itd.
Paličico je treba skrbno izbrati. Biti mora vsaj 15 centimetrov dolga, da jo lahko med čiščenjem zob trdno primemo in da lahko z njo očistimo tudi jezik. Debela naj bo kot mezinec, ravna, sveža in z lubjem vred. Zelo tanke ali zelo grobe niso primerne. Debelejša bi lahko poškodovala dlesni. Vrh paličice mora biti mehak (ne posušen ali olesenel), da jo lahko z nekaj žvečenja predelamo v "čopič".
S paličico drgnemo vsak zob od zgoraj navzdol in obratno. Tako jih temeljito očistimo, ne da bi poškodovali dlesni. Pri tem lahko na paličici ali ločeno uporabimo številne ajurvedske zeliščne pripravke za čiščenje zob, jezika in ustne votline. S tem se bomo obvarovali slabega zadaha, vzdrževali bomo zdrave in močne zobe, hkrati pa bomo ob jutranjem čiščenju prebudili okušalne brbončice.

Prehrana

Hrana je ključna pri ohranjanju zdravja. Uživamo jo v primernih količinah v pravem času in takšno, ki je najprimernejša za naš telesni ustroj. Količina hrane, ki jo lahko zaužijemo, je odvisna od prebavne moči in sposobnosti, hkrati pa od metabolne aktivnosti posameznika.
Nekatere jedi, kot so zeleni mungo fižol, ovsena kaša, riž in juhe, so lahke in lahko prebavljive. Ob tem, ko izboljšujejo tek, jih telo tudi z lahkoto predela, zato ne povzročijo veliko težav, če jih zaužijemo nekoliko preveč. Toda če pretiravamo, slabo vplivajo na prebavni sistem in metabolizem.
Jedi, ki so težje, za popolno prebavo potrebujejo čas, hkrati pa zmanjšujejo tek. V njih prevladujeta elementa vode in zemlje. Celo najmanjše pretiravanje s temi jedmi poruši ravnotežje prebavnega sistema in vpliva na metabolizem. Čeprav jih posamezniki z zelo močnim prebavnim ognjem lažje predelajo, je za vsakogar priporočljivo, da s težjimi vrstami hrane zapolni želodec samo do polovice ali kvečjemu do treh četrtin in da vedno ostaja še nekaj prostora. Ob takšnem prehranjevanju tudi težja hrana ne povzroča težav.
Obroki morajo biti hranilni, preprosti (satvika), popolni in uravnoteženi, prilagojeni telesnemu tipu (prakriti). Jemo šele po tem, ko smo popolnoma prebavili prejšnji obrok. Če vse to upoštevamo, bo hrana telo gradila in vzdrževala v dobrem stanju ter podaljševala življenje posameznika. Doše in tkiva bodo v ravnovesju, zato bo tudi telo stabilno in harmonično. Ajurveda prepoveduje uživanje hrane ob kakšnih motečih dejavnostih; prehranjevanju moramo nameniti čas v mirnem, sproščenem okolju. Šele takrat lahko od hrane pričakujemo vse koristi.

K okviru
Ciceron
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta