Sonce in veter sta zavetnika solinarjev. Sta božanstvi, h katerima se obračajo po pomoč. Ju malikujejo. Letos jim kaj prida nista bila naklonjena. Sečoveljski solinarji so pridelali zgolj 400 ton soli, medtem ko so lani nagrabili več kot 2000 ton kakovostne jedilne soli.
Nedavno je profesor Ryota Kataoka z japonske Univerze Yamanashi objavil znanstveni članek, v katerem je zapisal, da je po analizi soli iz različnih držav bilo ugotovljeno, da piranska sol vsebuje največ glutaminske kisline, iz katere izvira tako imenovani umami okus (Osnovne štiri okuse, ki jih zazna človek - sladko, slano, kislo in grenko - so poznani že dolgo. V 21. stoletju pa so jim znanstveniki dodali še enega, poimenovali so ga okus umami). Ta naj bi bil posledica tradicionalne pridelave soli na petoli (organska snov iz mikroorganizmov).
"Biti solinar je tako kot biti mornar. Ko mornar odkrije čare morja, se svojemu poslanstvu za vselej zaveže"
Zanimanje za pridelavo soli upada
Kot pravi solinar Osman Dedić, se v slovenski Istri žal ne zavedamo pomena kulturne in naravne dediščine solin ter kulinaričnega pomena piranske soli. "Na žalost je danes kar 40 odstotkov solinskih polj zapuščenih, zanimanje za pridelavo soli pa upada iz leta v leto," se pritoži sloki solinar, ki nas dočaka v tipični solinarski opravi - na glavi ima slamnat klobuk, njegove od soli in sonca razpokane roke pa vihtijo gaver, orodje, s katerim se pobira sol. Zaradi tipične nošnje in karizmatičnega značaja Dedića oblegajo tako obiskovalci Krajinskega parka Sečoveljske soline kot tudi novinarji. Nedavno so ga posneli za neko nemško televizijo, kjer so mu dejali, da bi se moral preizkusiti v Hollywoodu.
Dedić se je v podjetju Soline, d.o.o., zaposlil leta 2011, ko je zaradi stečaja gradbenega podjetja, v katerem je bil zaposlen 33 let, izgubil delovno mesto. Februarja letos se je upokojil, a s pridelavo soli ne namerava še odnehati. "Biti solinar je tako kot biti mornar. Ko mornar odkrije čare morja, se svojemu poslanstvu za vselej zaveže. Podobno je s solinami. Odkar sem postal solinar, vidim samo še sol. Na vse drugo sem pozabil," odgovarja na vprašanje, zakaj se je odločil za solinarski poklic. V solinah je začel delati, že preden se je tam zaposlil. Veliko se je naučil od drugih solinarjev, odkar je postal samostojen solinar, pa je znanje prenesel tudi na druge delavce in na prijatelje, ki mu občasno pridejo pomagat. "Vendar je na žalost teh prijateljev čedalje manj. Zaposleni so, pa tudi to je težko delo, ki ni za vsakega. Delo pod soncem, z žulji na rokah," poudari solinar, ki na leto nagrabi tudi do sto ton soli.
Dedić, ki je v Sloveniji že vsaj pet desetletij, po rodu pa je iz bosanskega Bihaća, sicer obžaluje, da ni veliko mladih solinarjev. "Če bo šlo tako naprej, se bojim, da nekega dne ne bo več solin. Za zdaj je še nekaj starih solinarjev, a jih mladi ne nadomeščajo. Lani sta bili v Sečoveljskih solinah dve polji nezasedeni, letos je bilo kar pet takšnih. Sploh nočem razmišljati, kako bo v prihodnje," pove.
Lanska zaloga bo zadostovala do konca leta
Tudi vremenski pojavi solinarjem povzročajo številne preglavice. Zaradi letošnjih poletnih nalivov se je proizvodnja soli ustavila za več kot mesec dni. "Pridelavo smo tako kot lani začeli konec junija. Do sredine julija smo pridelali med 250 in 280 tonami soli, nakar se je vse ustavilo. Deževalo je v intervalih, bolj ali manj vsakih pet dni, padlo je veliko dežja. V tem času nismo mogli pripraviti polj, saj ob takih nalivih traja nekaj dni, preden lahko tam spet začnemo nabirati," pa pojasnjuje Klavdij Godnič, direktor družbe Soline, d.o.o. "Na srečo je bila lanska sezona dobra, zaloga bo zadostovala do konca tega leta, po novem letu pa bomo začeli plasirati letošnjo sol," še pristavi Godnič.
Sicer je prepričan, da letošnja slaba sezona ni naključna, saj proizvodnja soli upada že zadnjih deset let. "Koncesijo smo prevzeli pred 20 leti. V prvih desetih letih smo letno v povprečju pridelali med 2000 in 2500 tonami soli. V preteklih desetih letih pa je povprečje padlo pod 2000 ton, v zadnjih petih letih celo pod 1500 pridelanih ton soli. Vse kaže na to, da bo soli vsako leto manj, čeprav imamo enako število polj in enak način pridelave," posvari Godnič in sklene, da se podnebne spremembe v solinarskem poslu še kako čutijo. "Če hočete imeti kvantiteto in kvaliteto, se morate soli maksimalno posvetiti," pa doda solinar Dedić, ki priznava, da je nabiranje soli garaško delo tudi brez učinkov podnebnih sprememb.
